Vrh G20 v Cannesu se je zaključil

Finančni trgi tudi po Cannesu v strahu za evrsko območje.

Objavljeno
04. november 2011 12.51
Posodobljeno
04. november 2011 12.51
Barbara Kramžar, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si
Barbara Kramžar, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si

16.40 - Borze in evro so po zaključku srečanja G20 v Cannesu s padcem pospremili dvome, ali bo Evropa res zmogla zgraditi dovolj obsežen požarni zid za zadrževanje resne krize evrskega območja. Zdaj je namreč bolj ali
manj jasno, da stari celini pri polnjenju reševalnega sklada EFSF ne bodo priskočili na pomoč ne Kitajci ne kdo drug, takšno direktno vlogo zavrača tudi IMF, čeprav so se menda načelno dogovorili, da se bodo še pogovarjali o večji kreditni sposobnosti tega mednarodnega telesa. Voditelji evrskega območja, ki se bodo morali zdaj še naprej bojevati proti stavi globalnih investitorjev, da so spet naredilo premalo in prepozno, pa so zadovoljni vsaj zaradi grške odpovedi referendumu in razmišljanjih o vladi narodne rešitve. Razprave v grškem parlamentu še potekajo.

Če IMF že ne bo dajal denarja neposredno EFSF, pa bo, kot kaže, nadzoroval vsaj italijanske protikrizne ukrepe, saj ta država s svojo zadolžitvijo in političnim zastojem zdaj najbolj skrbi Evropo in svet. V Cannesu pa so pozdravili tudi besede francoske ministrice Valerie Pecresse, da bo vlada v Parizu »v prihodnjih dneh« razglasila svoje varčevalne ukrepe. Organizacija razvitih in hitro razvijajočih se držav G20 je tudi imenovala 29 globalnih sistemsko pomembnih bank, med katerimi je sedemnajst evropskih, osem iz ZDA in štiri iz Azije, med njimi tudi kitajska. Te bodo morale v prihodnjih letih poskrbeti za več temeljnega kapitala, da nikoli ne bi bile več »prevelike za propad«, vlade vsake države pa lahko podobne ukrepe zahtevajo tudi od drugih bank.

16.00 - Voditelji G20 so po dvodnevnem zasedanju v francoskem Cannesu zgolj »prepoznali pobude v nekaterih državah za obdavčitev finančnega sektorja, vključno z davkom na finančne transakcije«. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, eden glavnih zagovornikov uvedbe tega davka, je napovedal, da se bo boril naprej.

Skupina najpomembnejših gospodarstev na svetu G20 se strinja, da je treba povečati sredstva Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. S tem naj bi mednarodna skupnost prispevala k reševanju krize v območju evra. Odločitev, kako bodo to storili, še ni sprejeta. Prav tako niso razkrili, kakšna naj bi bila vsota, s katero bi okrepili IMF, čeprav so o konkretnih vsotah po besedah nekaterih delegatov na srečanju govorili.

15.00 - Evropska upanja, da bo po očitni odpovedi Kitajcev, Američanov in drugih pri zbiranju sredstev za protikrizni požarni zid na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad, se vsaj za zdaj ne bodo uresničila, čeprav se
bodo o morebitnih povezavah med IMF in evropskim reševalnim skladom EFSF še pogovarjali. Tako je v francoskem Cannesu povedala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je morala tudi priznati, da v evropski reševalni sklad EFSF (še?) ne bo investirala nobena članica G20. Zato pa so se, poročajo s francoske Riviere, pogovarjali o tem, katere svetovne banke so sistemsko pomembne in jih imenovali devetindvajset. »Bistveni problem je, da evro nima kreditorja na zadnji ravni in poskušajo v takšno, pa čeprav nepopolno, vlogo prepričati IMF,« tuji mediji navajajo ekonomista Domenica Lombardija iz washingtonske Brookings Institution.

Jose Manuel Barroso je glede italijanske prošnje IMF po nadzoru njihovih financ in reform povedal, da bodo strokovnjaki komisije v Italijo odpotovali prihodnji teden, da začnejo ocenjevati izvajanje obljubljenih ukrepov in reform v okviru nadzornega mehanizma, ki ga bo EU vzpostavila v partnerstvu z IMF. Po mnenju nekaterih analitikov je to nenavadno. Tako gre v tem primeru za preventiven nadzor, kar kaže na bojazen, da bi se dolžniška kriza razširila tudi na tretje največje gospodarstvo v območju evra, ki je vse bolj na udaru finančnih trgov.

14.30 - Evropski centralni banki še večjo vlogo pri reševanju krize evrskega območja ne dovolijo Nemci, EFSF bo, kot kaže brez kitajskega denarja, zadostoval le pogojno, zato je v Cannesu, kjer tudi danes svoje zasedanje nadaljuje organizacija razvitih in hitro razvijajočih se držav G20, vse bolj v ospredju Mednarodni denarni sklad. Z njegovimi sredstvi želijo znižati predvsem italijanske in španske stroške za pridobivanje kapitala, ki so že nevarno visoki.

»Nobena vlada še ni izgubila denarja s posojanjem IMF,« britanski mediji ob tem navajajo soglasje svojega premiera Davida Camerona, saj očitno najbolj bogati s svojim denarjem ne stojijo v vrsti pred evropskim reševalnim skladom EFSF.

13.00 - Grška drama se nadaljuje, a na olajšanje mnogih vsaj brez grožnje referenduma, ki bi, če bi Grki glasovali proti evru, državi takoj prepolovil bruto domači proizvod in upnice spravil na kolena. Grški parlament bo danes odločal, ali lahko socialistični premier Jorgos Papandreu kljub temu, da je domačo državo in svet razburil z demokratičnim, a tudi nevarnim predlogom, ostane na čelu vlade. V tem primeru se bo v Atenah najbrž nadaljeval status quo, počasno uresničevanje reform ob pomoči Evrope in sveta torej, kajti za soglasje k vladi narodne rešitve opozicija zahteva Papandreujev odhod. Tudi ta zahteva sodi v anale grških dram, saj sta socialistični premier Jorgos Papandreu in voditelj konservativne opozicije Antonis Samaras zasebno dobra prijatelja že vse od študentskih let na massachusettski univerzi Amherst.

Evropski voditelji ne vedo, kaj naj si mislijo, Papandreu se je zdaj zameril mnogim, Samarasa, ki tako kot Papandreu prihaja iz ene od najbolj znanih grških političnih družin, pa po ocenah atenskih novinarjev marsikje v Evropi ocenjujejo kot brezsramnega populista in nacionalista. V Berlinu, Parizu in drugje verjetno upajo, da se bodo grška prijatelja/sovražnika raje dogovorila o tretjem kandidatu, po možnosti nekdanjemu podpredsedniku Evropske centralne banke Lucasu Papademosu, zdaj profesorju na harvardski Kennedy School of Government, ki so ga grški mediji kot možno rešitev omenjali že v četrtek.