Valentino odslej v Katarju: Tudi visoka moda se seli k šejkom

Rim – Po vrsti modnih znamk in evropskih nogometnih klubov se naposled tudi italijanska modna znamka Valentino seli k Arabcem v Zaliv. Za 700 milijonov evrov jo je kupila katarska vladarska hiša, prav tista, ki je iz Milana v Pariz odpeljala v Italiji najbolj priljubljenega žogobrca, švedskega Bosanca Zlatana Ibrahimovića, in v Milanu sprožila pravo žalovanje.

Italijani se zdijo po zadnjih novicah o nakupih, ki si jih pri njih privoščijo šejki, ob njih pa tudi ruski naftni mogotci in včasih še bolj bogati Kitajci, kar malo pretreseni. Široke množice so sicer bolj žalostne zaradi slovesa Ibrahimovića, ki ga je bil primoran prodati lastnik kluba Milan Silvio Berlusconi. Tisti, ki še dajo kaj nase, pa ugibajo, ali bo v Italiji še kaj ostalo italijanskega.

Na Sardiniji se že sprašujejo, ali ne bodo prav kmalu Berlusconijevo gusarsko rutico, v kateri se je Vitez tako rad sprehajal po otoku v družbi prijatelja Vladimirja Putina, zamenjala muslimanska pokrivala. Sultani, emirji in šejki vsekakor že načrtujejo rezidence, ob katerih Berlusconijevih sardinskih palač ne bo opaziti. Katarski vladarji so pred dnevi v Cagliariju pristali s 155 metrov dolgo družinsko jahto.

Modni mag Valentino Garavani, znan kot Valentino, je pol stoletja oblačil najbolj opazne lepe dame tega sveta, od Audrey Hepburn in Jacqueline Kennedy Onassis do današnjih filmskih zvezdnic, kraljevih in predsedniških soprog. Po vsem svetu ima znamka več kot 700 butikov, kamor zahajajo lepe gospe bogatih gospodov. V zadnjih treh letih jim gre neverjetno dobro, prodajo so povečali za 60 odstotkov, lanski dobiček je presegel 320 milijonov evrov.

Zdaj je tudi Valentinovo znamko, ki že pet let ni bila več njegova, doletelo, kar so prej dočakali v modnih hišah Gianfranco Ferré, Cerutti, Gucci, Miss Sixty, Bulgari in Fendi. Še vedno se delajo, da sodijo k milanski visoki modi, še vedno modele rišejo italijanski modni kreatorji, njihova usoda pa je popolnoma v rokah naftnih šejkov in sultanov. Podobno se dogaja tudi največjim, najbogatejšim nogometnim klubom stare celine. Družina Marzotto, ki je Valentina kupila pred petimi leti, in finančna družba Permira, ki je bila doslej večinski lastnik, sta poleg znamke Valentino prodali tudi znamko Missoni, Arabcem pa za zdaj še nista prepustili drugih dveh svojih blagovnih znamk, Hugo Boss in Marlboro Classics.

Katarski vladar Hamad bin Halifa al Tani in drugi arabski šejki posegajo v Italijo z vsemi silami in z velikimi koraki. Sklad iz Abu Dabija je kupil 6,5 odstotka banke UniCredit. Za Libijci, ki so prevzeli nekoč Gadafijeve delnice, je ta sklad drugi največji lastnik največje italijanske banke. Ker ima ruski sklad Pamplona tudi svojih 5 odstotkov, je jasno, da je UniCredit v rokah arabskih in ruskih naftnih mogotcev.

V arabske, ruske in kitajske roke prehajajo tudi turistične agencije in turistične zmogljivosti. O prehrambeni industriji in industriji pijač je že dolgo znano, da razen redkih izjem nista več v italijanski lasti. Ampak dokler so lahko rekli, da je ta in ta dama iz visoke družbe oblečena v italijansko, Valentinovo obleko, je še šlo. Zdaj tega ne morejo več trditi.