Valovi izseljevanja: Tudi zdravniki odhajajo, mar ne?

Zagreb – Podatek, da je kar 48 odstotkov Hrvatov pripravljenih oditi s trebuhom za kruhom oziroma se izseliti, kot je pokazala nedavna raziskava,­ ni zanemarljiv. Pika na i tej številki je ocena, da naj bi vsak mesec zapustilo državo po 44 zdravnikov.

Južna soseda se že precej časa sooča z razmeroma nenavadnim odnosom med zdravniško stroko in politiko. Nemalokrat se dozdeva, da se gledata kot pes in mačka, iskre frčijo enkrat z ene, drugič z druge strani, skupnega jezika pa enostavno ne (z)moreta najti. To je pokazala tudi dolgotrajna zdravniška stavka, ki je odnos še zaostrila, pogajanja so bolj ali manj padla v vodo, »nestrpen« odnos med obema pa se – kot kaže – nadaljuje. Za povrhu je tu poglabljajoča se kriza, ki je udarila tudi med zdravniške (in medicinske) vrste, in poleg vsega še nenormalno dolge čakalne vrste, ki se zaradi spleta težav le še daljšajo in pravzaprav jezijo vse, še najbolj pa državljane oziroma ­bolnike.

Brez govorjenja na pamet

»Oblast doživlja hrvaško zbornico kot opozicijo, kot da se noče zavedati, kar nenehno dokazujemo, da nismo niti na eni niti na drugi strani,« je v pogovoru dejal prvi mož hrvaške zdravniške zbornice ­Hrvoje Minigo, ki je prepričan, da je socialdemokratska oblast na čelu z Zoranom Milanovićem z zadnjimi potezami pokazala, da nima namena izboljševati razmer v hrvaškem zdravstvu in s tem statusa zdravnikov in medicinskega osebja nasploh.

»Stroka se vsega tega zaveda in vse več jih je, ki se odločajo za odhod v tujino. Tega ne govorim na pamet, saj vodim združenje, ki izdaja obvezen dokument k dokumentaciji, potrebni za odhod na delo v tujino. Doslej je za te papirje zaprosilo 600 hrvaških zdravnikov. Prepričan sem, da jih niso zaprosili, da bi jih imeli shranjene po domačih predalih,« je za zagrebški Večernji list povedal Minigo, ki je izrazil skrb, da se tudi na Hrvaškem utegne pojaviti »poljski sindrom«, ko je po vstopu države v EU skoraj vsak šesti poljski zdravnik zapustil državo.

Nekateri podatki kažejo, da je prvo leto hrvaškega članstva v EU iz Hrvaške v iskanju zdravniške Indije Koromandije odšlo več kot 200 zdravnikov in kakšnih 700 medicinskih sester. Najnovejši podatki hrvaške zdravniške zbornice, ki usklajuje in pregleduje potrebno dokumentacijo, pa kažejo, da bi se na Hrvaškem rado zaposlilo 85 zdravnikov iz tujine.

»Učitelji odhajajo, učenci ostajajo«

Ni zanemarljiv podatek, da je povprečna starost zdravnikov, ki odhajajo iz Hrvaške v tujino, 37 let, še zdaj pa odmeva izjava nekdanjega ministra za zdravstvo Rajka Ostojića, da »na žalost odhajajo najboljši, ostajajo pa njihovi učenci«. Demografi opozarjajo, da je do trenutka, ko bi se val izseljevanja ustavil, še daleč. Hrvaška je v krizi, gospodarstvo šepa, pesimizma je čedalje več. Število registriranih brezposelnih je sicer prvič v dveh letih upadlo pod 300.000, a kaj, ko je to le začasni podatek, saj se je precej ljudi zaposlilo v turizmu in za določen čas, mladi pa vidijo rešitev v tujini.

Pozabljen ni niti podatek, da so prav mladi konec lanskega leta dobesedno razgrabili 275 delovnih viz, ki jih je ponudila Kanada. Ni pa le Kanada »obljubljeni raj« za mlade Hrvate; nedavna anketa je pokazala, da si največ mladih (in ne le njih) želi najti zaposlitev v Nemčiji (skoraj polovica), sledijo Velika Britanija in Švedska ter Norveška. Na Hrvaškem prav tako še niso pozabili izseljevanj med domovinsko vojno, ko se je izselilo najmanj 120.000 ljudi, od katerih se je vrnil le – vsak peti.

Od konca 19. stoletja se je iz Hrvaške izselilo približno 1,3 milijona državljanov. Največ do prve svetovne vojne, ko je večinoma iz Dalmacije odšlo v tujino skoraj pol milijona ljudi, sledila so izseljevanja med obema vojnama in takoj po drugi vojni, ko je zapustilo domovino dobrih 350.000 ljudi, ter konec šestdesetih let, ko je odšlo s trebuhom za kruhom najmanj 300.000 »gastarbajterjev«. Zdaj pač poteka nov val izseljevanja; mladi računalničarji in informatiki ter zdravniki so na čelu izseljenske kolone.