Beograd - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je obiskal Prištino, da bi umiril ponovno stopnjevanje napetosti na severu Kosova, pri čemer je poudaril, da poti nazaj ni.
Zaradi napovedi Prištine, da bo kosovska oblast danes prevzela carinski nadzor na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak, so s sedeža Nata v Bruslju pozvali vse strani na Kosovu k previdnemu ravnanju v prihodnjih dneh. Hkrati so poudarili, da je nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino ob podpori EU najboljši okvir za napredek v odnosih. V New Yorku se je na zahtevo Srbije in Rusije zaradi razmer na Kosovu za zaprtimi vrati sestal tudi varnostni svet ZN.
Anders Fogh Rasmussen je po pogovoru s kosovskim premierom Hashimom Thaqijem in poveljnikom Kforja Erhardom Drewsom dejal, da enostranske poteze ne bodo koristne. Vse na Kosovu je pozval, naj nadaljujejo dialog, kajti poti nazaj ni. Po njegovih besedah so dogodki na Kosovu pomembni za stabilnost v celotni regiji, vrnitev napetosti iz preteklosti pa ne bo prinesla koristi nikomur. Pristavil je, da so konflikti slabi za Kosovo in njegov ugled ter korak nazaj od doseženega napredka.
Generalni sekretar zveze Nato je opozoril, da je Nato potreboval 12 let, da bi na Kosovu zagotovil stabilnost in varnost, tako da ne bo dovolil ogrožanja doseženega napredka. Rasmussen je izrazil prepričanje, da se bodo vsi vpleteni na Kosovu preudarno in konstruktivno lotili uveljavitve sporazuma o prosti trgovini. Sklenil je z besedami, da bo to močan signal, da je pot naprej mogoča z dialogom in ne s spopadi.
Prevzem nadzora na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak je del načrta kosovske vlade in Prištini naklonjenih predstavnikov mednarodne skupnosti, ki si prizadevajo za vnovično vzpostavitev reda na severu Kosova. Kot je pojasnil kosovski premier Hashim Thaqi, ki je poudaril, da na severu Kosova ni ne reda in zakona ne pravice, bodo načrt uresničili ob spoštovanju strogih pravil. Po njegovih besedah bo Kfor deloval v skladu s svojim mandatom, kosovska oblast pa bo imela tudi izvršilne pristojnosti.
Z blagoslovom EU in ZDA
Kosovski premier je še povedal, da bodo kosovska policija, carina in misija Eulex imeli na voljo osebje in vire za opravljanje nadzora. Po njegovih zagotovilih ima Priština, ki bo začela vzpostavljati vladavino prava na celotnem ozemlju Kosova, podporo EU in ZDA. Thaqi je poudaril, da želijo vzpostaviti vladavino prava po mirni poti, vendar brez kopromisov s kriminalci, ki imajo za talce 40.000 srbskih državljanov. V tej zvezi je še opozoril, da kosovske oblasti pri vzpostavljanju reda na mejnih prehodih na bodo ustavile niti kriminalne strukture, ki delujejo na severu Kosova in za katerimi, kot je še poudaril, stoji Beograd, ki je pripravljen izzvati nasilje na severu Kosova.
Thaqi je Srbijo pozval, naj se vede kot odgovorna sosednja država, pripadnike srbske skupnosti pa je še opozoril, naj se distancirajo od kriminalnih struktur, ki zastavljajo njihovo prihodnost. Sklenil je z zagotovilom, da bo kosovska vlada omogočila demokratične volitve na severu Kosova in ustanovila občino Severna Mitrovica, ki je v skladu z načrtovano decentralizacijo Kosova.
Srbski državni vrh s predsednikom Borisom Tadićem na čelu je v odzivu na napovedi Prištine sprejel dogovor o vrsti ukrepov za preprečitev, kot je poudaril Beograd, nasilnega vsiljevanja rešitve na Kosovu. Srbski notranji minister Ivica Dačić je pojasnil, da hoče Srbija s svojim odzivom preprečiti nove spopade, ker imajo lahko enostranske poteze na severu Kosova za posledico spopade v regiji ali izselitev kosovskih Srbov s tega območja.
Srbski predsednik je od mednarodne skupnosti zahteval, naj prepreči razporejanje kosovskih carinikov na prehodih Jarinje in Brnjak, pri čemer je opozoril, da bi lahko enostranske akcije Prištine resno ogrozile mir in stabilnost celotne regije. Tadić je menil, da je kriminal eden največjih izzivov v celotni regiji, vendar bo Srbija naredila vse, da izkorenini to grožnjo. Po njegovem je Zahodni Balkan zgodba o uspehu v nastajanju, odnosi v regiji niso bili nikoli boljši, proces sprave pa bo končan.
Tadić je znova poudaril, da je za Kosovo edina sprejemljiva rešitev, ki bo presegla razlike s pomočjo dialoga. Po njegovem je dogajanje na Kosovu porušilo osnove mednarodnih odnosov, ker je dalo legitimnost nasilni odcepitvi in spremembi meja suverene države. Sklenil je z opozorilom, da bi lahko, če bo obveljal kosovski precedens in bo Kosovo neodvisno, prišlo do izbruha konfliktov v številnih državah.
Srbi v Kosovski Mitrovici so blokirali glavni most čez Ibar, ki deli mesto na severni srbski in albanski južni del. Na severnem delu mostu so s tovornjakov razsuli nekaj ton gramoza, zaradi česar je bil povsem onemogočen promet. Kosovski Srbi so blokirali tudi cesto med Kosovsko Mitrovico in Raško v vasi Rudare v občini Zvečane, promet poteka le po enem voznem pasu. Srbi vztrajajo tudi na barikadah v Leposaviću na poti, ki vodi do mejnega prehoda Jarinje, ki je tako kot drugi sporni mejni prehod Brnjak pod nadzorom Kforja.
En dogovor, dve razlagi
Na podlagi sporazuma, ki se je iztekel opolnoči, bodo danes na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak med Srbijo in Kosovom, kot je napovedala Priština, carinski nadzor vzpostavile kosovske oblasti. Strani sta 5. avgusta dosegli dogovor, ki predvideva odprtje spornih mejnih prehodov za potniški promet in hkratno prepoved prevoza blaga. V Bruslju sta Srbija in Kosovo v okviru šestega kroga dialoga, ki je bil 2. septembra, dosegla dogovor o priznavanju carinskih pečatov. Po mnenju Prištine dogovor za sever Kosova pomeni namestitev kosovskih carinikov, mejne policije in pripadnikov Eulexa na mejna prehoda Jarinje in Brnjak, medtem ko Beograd trdi, da dogovor o carinskem režimu na meji med Srbijo in Kosovom še ni bil dosežen.