Varnostni svet znova o Siriji

Čeprav so ZDA odgovornost režima za kemični napad predstavile kot nesporno dejstvo, domnevni dokazi o tem le niso tako trdni.

Objavljeno
29. avgust 2013 12.00
AP10ThingsToSee Mideast Syria
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si; A. M., zunanja politika
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si; A. M., zunanja politika

Damask − Razmere v Siriji in morebitno tuje vojaško posredovanje v državi, kjer že dve leti in pol divja krvava državljanska vojna, so tudi danes v ospredju mednarodne pozornosti.

V New Yorku so se tako že drugi dan zapored sestale stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov, ki jih je včerajšnja razprava o odzivu na domnevni napad s kemičnim orožjem po predvidljivi liniji znova razklala na dvoje − ZDA, Britanija in Francija so se znašle na eni ter Kitajska in Rusija na drugi strani.

O odzivu na domnevni napad pa danes na izredni seji razpravlja tudi britanski parlament. Premier David Cameron bo poslance poskušal prepričati, naj podprejo vojaško posredovanje v Siriji, ki je iz dneva v dan bolj verjetno.

Pri prepričevanju bi britanskemu predsedniku vlade lahko pomagali dokazi obveščevalcev, ki po poročanju britanske mreže BBC nakazujejo, da za napadom s kemičnim orožjem zelo verjetno stoji sirska vlada. Kot je opozoril Cameron, ki je sam v odgovornost sirskega režima sicer prepričan, tega vseeno ni mogoče trditi s sto odstotno gotovostjo, zato je poslancem naročil, naj o tem presodijo sami.

»Ne gre za zavzemanje strani v konfliktu, ne gre za invazijo, ne gre za menjavo režima ali tesnejše sodelovanje z opozicijo,« je dejal Cameron. »Gre za uporabo kemičnega orožja in naš odziv na vojni zločin − in nič več.«

Britanija bi se za napad proti sirskemu režimu po pisanju BBC sicer lahko odločila brez podpore ZN, pravni okvir za tovrsten poseg pa bi tudi v primeru blokade sirskih zaveznic, Rusije in Kitajske, zagotavljala humanitarna intervencija.

Tako Britanija kot ZDA so namreč prepričane, da za napadom z bojnim plinom, ki je po trditvah sirskih upornikov zahteval več kot tisoč življenj, stoji režim Bašarja al Asada, kar pa sirska oblast vztrajno zanika.

Kako trdni so dokazi proti Asadu?

Čeprav je ameriški predsednik Barack Obama predstavil odgovornost Asadovega režima za kemični napad v damaščanskih predmestjih kot nesporno dejstvo, domnevni dokazi o tem po poročanju nekaterih medijev vendarle niso tako trdni, kot bi javnost radi prepričali nekateri svetovni voditelji.

Več članov ameriške administracije, seznanjenih z obveščevalnimi podatki o incidentu v Siriji, ki niso hoteli biti imenovani, je v pogovoru za AP pojasnilo, da zbrane informacije, ki sirskega voditelja povezujejo z nedavnim masakrom, še zdaleč niso povsem zanesljive, češ da še vedno obstajajo nepojasnjena vprašanja glede tega, kdo nadzoruje nekatera skladišča sirskega arzenala kemičnega orožja in tega, ali je sirski predsednik sam ukazal domnevni napad vladnih sil z živčnim strupom sarin.

Po njihovih pojasnilih so zahodne vohunske mreže v zadnjih šestih mesecih zaradi pogostega spreminjanja frontnih črt, pomanjkljivih satelitskih posnetkov in skopih obveščevalnih podatkov iz prve roke izgubile sled za delom sirskih zalog bojnih strupov. Ameriški sateliti da so sicer posneli močno okrepljen promet v tovrstnih objektih, preden so ti padli v uporniške roke, a ostaja neznanka, ali so vladne sile odpeljale vse zaloge ali jih je morda del končal v rokah upornikov. Poleg tega v prestreženih komunikacijah o napadu na obrobju Damaska prejšnjo sredo sodelujejo zgolj pripadniki vojske nižjega ranga in ni dokazov, ki bi neposredno povezali morebitno uporabo bojnih strupov z višjimi častniki ali predsednikom.

Poročilo urada direktorja nacionalnih obveščevalnih služb je tako menda res utemeljeno na domnevi, da so za pokol odgovorne režimske sile, toda obenem izpostavlja več vrzeli v sliki, ki so jo o tragičnem dogodku naslikali ameriški obveščevalci.

ZDA obupale nad VS ZN

Ameriški State Departmen je sinoči znova namignil, da je v državi pripravljen posredovati tudi brez podpore varnostnega sveta ZN. Po včerajšnjem srečanju predstavnikov peterice stalnih članic, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati, je znova postalo jasno, da Rusija in Kitajska najverjetneje ne bosta podprli osnutka resolucije o Siriji, ki jo je pripravila Velika Britanija. »Ne more nas zadrževati vztrajno nasprotovanje Rusije v Združenih narodih, saj so po pravici povedano razmere izredno resne in zahtevajo takojšen odgovor. Sirija se ne more več skrivati za ruskim nasprotovanjem v varnostnem svetu. To je nedopustno,« je včeraj povedala tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf.

Njeno stališče je v intervjuju potrdil tudi predsednik Obama, ki je povedal, da ni sprejel še nobene odločitve v zvezi s Sirijo. Je pa ponovil prepričanje, da za napadom v predmestju Damaska stoji režim Bašarja al Asada. »Pregledali smo dokaze, zato ne verjamemo, da ima opozicija v lasti kemično orožje,« je dejal.

Bolj previdna je Britanija, ki zatrjuje, da bodo z odzivom počakali dokler inšpektorji ZN ne opravijo svojega dela in objavijo rezultate preiskave o uporabi kemičnega orožja. Kljub pomislekom v parlamentu je London v svojo bazo na Cipru poslal šest reaktivnih letal RAF Typhoon. V Britaniji so zatrdili, da ta ne bodo sodelovala v nobenih neposrednih vojaških akcijah in da je njihov namen zgolj zaščita britanskih interesov.

ZDA so se na možnost, da se bo Britanija o posredovanju odločila šele v nekaj dneh ali celo tednih, sicer odzvale z namigom, da bi lahko ameriške sile napadle Sirijo brez pomoči zaveznic.

Zdaj vsi čakajo na poročilo

Strokovnjaki ZN bodo po besedah generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna vzorce prsti in človeškega tkiva v predmestju Damaska, kjer je 21. avgusta za posledicami domnevnega napada z bojnim plinom umrlo več sto ljudi, zbirali še jutri, v soboto zjutraj pa bodo zapustili nemirno državo.

Ruske ladje v Sredozemlje

Da je preiskava inšpektorjev ZN ključna za odločanje o nadaljnjih ukrepih VS ZN, pa je danes znova poudarila tudi Rusija. »V tej fazi je nujno maksimalno izkoristiti vse politične in diplomatske inštrumente, najprej pa je treba strokovnjakom ZN dopustiti, da v Siriji zaključijo svoj mandat in o rezultatih poročajo varnostnemu svetu,« je danes sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Genadi Gatilov.

Rusija bo v prihodnjih dneh v vzhodno Sredozemlje napotila vojaški ladji − raketno križarko in protipodmorniško ladjo. Medtem, ko je tiskovna agencija Interfax poročala, da Rusija vojaško prisotnost v tistem delu sveta krepi zaradi »vsem dobro poznanih razmer«, je visoki predstavnik mornariškega poveljstva za Ria Novosti zatrdil, da spremembe njihovih sil na območju nimajo nič opraviti z napetostmi v Siriji in da gre za v naprej načrtovano rotacijo.