Tiskane izdaje
Rim – Prav malo časa je trajalo navdušenje cerkvene države nad novim ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Papež Benedikt XVI. mu je poslal dve čestitki, enkrat sta se slišala po telefonu, počilo pa je takoj, ko so v Washingtonu nakazali, da bo odnos do abortusa v ZDA poslej drugačen kot v času skrajno konservativnega in protislovnega predsednika Georgea Busha mlajšega, ki so mu v Vatikanu pripravili enkraten sprejem, podobno kot v Beli hiši papežu Benediktu XVI.
Za spor je bilo dovolj, da so v Washingtonu napovedali konec Reaganove doktrine o splavu, imenovane Mexico City Policy, ki je vzela denar vsem dejavnostim, povezanim z abortusom.
Najprej so se oglasili ameriški katoliški mediji in pohvalili Busha, ki da je branil življenje, v Washingtonu pa so katoliške organizacije organizirale protest 200.000 najbolj zvestih vernikov. Potem je v Rimu dvignil glas predsednik Papeške akademije za življenje nadškof Rino Fisichella, visoki uradnik vatikanske države, ki mu pripisujejo veliko in svetlo prihodnost. Obami je očital »aroganco tistega, ki misli, da na oblasti lahko odloča o življenju in smrti«.
Vatikan praviloma deluje večplastno in po več tirih hkrati. Vedno imajo koga, ki se oglasi z neuradno izjavo, tako, ki jo pozneje lahko podprejo vsi, tudi tisti čisto na vrhu apostolske palače, lahko pa jo, če se zdi tako bolj primerno, kratko malo zavrnejo ali pa pojasnijo, da je bila izraz osebnih stališč tega ali onega visokega uradnika.
V ameriškem primeru se je ob odločnem predsedniku Papeške akademije za življenje Fisichellu, znanem po udarnih stališčih in preciznem izražanju, oglasil tudi častni predsednik taiste akademije, monsinjor Elio Sgreccia. Toliko dobrih stvari bi lahko storil novi ameriški predsednik Barack Obama, pa je izbral najslabše, kar je mogel, je dejal. To je hud udarec ne samo katoličanom, ampak tudi vsem tistim, ki se po svetu borijo proti pomoru nedolžnih z abortusom.
Ameriški škofi so pripravili statistiko, ki trdi, da kar 80 odstotkov ameriških državljanov odločno nasprotuje pravici do splava, je pojasnil Elio Sgreccia, ko nasprotuje odločitvi Baracka Obame, da vlada odobri sredstva nevladnim organizacijam in klinikam, ki v okviru načrtov za planiranje družine izvajajo tudi abortuse.
Uradno vatikansko versko-politično glasilo Osservatore Romano, ki že nekaj časa, od lanske popolne kadrovske prenove, ni več kopija nekdanje sovjetske Pravde, kakor je bilo desetletja, ampak se spreminja v čisto pravi sodoben časnik, je Obamovim razmišljanjem o splavu posvetilo članek na prvi strani. Bralcem pojasnjuje, da bi bila podpora abortusu v ZDA postopek, ki ga je mogoče razumeti kot strašno zmoto, kot dejanje proti obrambi človeškega življenja in proti dostojanstvu vsakega človeka.
Pritisk na novega ameriškega predsednika je bilo pravzaprav pričakovani. Nakazal ga je že najbolj ugledni ameriški vatikanist, komentator CNN, urednik in kolumnist štirinajstdnevnika National Catholic Reporter John Allen, ki ga v Vatikanu radi nosijo na rokah in velja za tistega poznavalca skrivnosti izza obzidja, ki mu je odprtih največ vrat. Te dni je v New Yorku izdal knjigo s pomenljivim naslovom Vzporedna imperija, v kateri napoveduje pravo vojno med nosilcema globalizacije, Združenimi državami Amerike in Svetim sedežem, ki jima pripisuje lastnosti imperija.
Vojna se bo začela v trenutku, pravi John Allen, ko bo predsednik Obama podpisal zakon o svobodni izbiri, imenovan Foca (Freedom of Choice Act), s katerim bodo odstranjene vse ovire za svobodno odločanje o abortusu. Do tedaj, sodi pisatelj, bo vsaj na videz vse v najlepšem redu, le kakšno pikro izjavo na ameriški račun bomo slišali in hkrati z najvišjih vrhov lepe želje, da bi bilo sodelovanje med novim ameriškim predsednikom in papežem Benediktom XVI. kar najbolj plodno.
Iz torkove izdaje Dela
