Tiskane izdaje
Rim – Ko je kardinal Julian Herranz pred nekaj tedni prevzel vodenje posebne komisije, ki preiskuje ozadje razvpitega škandala »Vatileaks«, je mimogrede omenil, da bodo prišla na vrsto »še velika presenečenja«.
Samo dan ali dva potem, ko so grešnega kozla, majordoma Paola Gabrieleja iz zapora preselili v hišni pripor, presenečenja že prihajajo na dan. Pravi in edini krt ni bil Paolo Gabriele, ki je za obzidjem začel delati kot človek, ki je pomival tla v baziliki svetega Petra, potem pa so ga monsinjorji in kardinali, ki jih je prepričal s svojo delavnostjo in pobožnostjo, pred leti dvignili v vrhove apostolske palače in je postal papežev majordom.
Pravi krti so bili trije, od danes govori ves Rim. Na prvem mestu omenjajo Ratzingerjevo nemško guvernanto, muzikologinjo Ingrid Stampa, ki ji nemški mediji radi pravijo tudi »papežinja«. Domnevno edina zna prebrati tudi najbolj na drobno napisane pripombe papeža Benedikta XVI. Na drugem mestu je omenjen škof Josef Clemens, Nemec, ki je bil dve desetletji Ratzingerjev osebni tajnik. Ob dveh Nemcih naj bi kot tretji krt v zaroti sodeloval še italijanski kardinal Paolo Sardi, ki je v italijanščini korigiral papeževe govore in jih pomagal tudi pisati. Vse tri »prave krte«, ki jim je služil zvesti majordom Paolo Gabriele, domnevno povezuje skupno sovraštvo do sedanjega papeškega osebnega tajnika Georga Gänsweina in do papeževe desne roke kardinala Tarcisia Bertoneja.
Bertoneju je papež nedavno javno zagotovil vso podporo in se mu zahvalil za zvestobo, kar po mnenju poznavalcev precej verjetno pomeni, da ga bo na pomlad zamenjal. Navsezadnje bo Bertone tedaj dopolnil 78 let. V tem in vseh podobnih primerih velja besedo domnevno posebej poudariti, kajti novice izza obzidja so vedno lahko usmerjene tako ali drugače, lahko so tudi dimna zavesa za prikrivanje pravega bistva. »Zanesljivi viri« izza obzidja, ki se radi oglasijo, kadar za velike skrivnosti in debele laži ni več dovolj prostora pod preprogo, so si tokrat za ekskluzivnega prenosnika novic izbrali rimski časnik Repubblica, podobno kot v primeru mariborskega »božjega kraha«, o katerem je prva pisala revija Espresso iz iste založniške hiše. Ko se je v Espressu pojavil naslov »Božji krah«, so iz cerkvenih uradnih virov pisanje o mariborski nadškofiji in njenih finančnih manevrih popljuvali kot grdo izmišljotino in grob napad na Cerkev. Dosedanja šepetanja za obzidjem in govorice zunaj obzidja o pravih vzvodih afere Vatileaks so z objavo v Repubblici vsekakor postali novica, o kateri bo to poletje še veliko govora. »Zanesljivi vir«, ki skoraj gotovo sedi precej visoko v apostolski palači, je šel pri preiskovanju zadeve precej mesecev v preteklost in odkril, da je papež vse tri »grešnike« že v začetku letošnjega leta oddaljil od sebe. Na različne, po vatikansko zavite načine so jim vzeli polnomočja. Škof Clemens, ki je zasebno obiskoval papeža, odkar mu ni več služil kot tajnik, ni bil več povabljen v papeške sobane. Kardinala Sardija so upokojili in osamili.
Repubblica navaja precej podatkov o treh »krtih«, še več pa je vprašanj, ki jih časnik niza ob vsakem podatku. Pri majordomu Paolo Gabrieleju so preiskovalci poleg računalnika, v katerem je bilo veliko gradiva za preiskavo, in mobilnega telefona, v katerem so dokazi o pogovorih s »šefi«, doma našli tudi dokumente iz papeževe sobe, povečini v nemščini in s skrajno drobno pisavo zapisane pripombe, ki jih Gabriele ne zmore prebrati in jih tudi ne razume. Ingrid Stampa je za obzidjem bližnja soseda Gabrielejeve družine, redno je hodila na obiske k svoji »prijateljici«, Paolovi soprogi.
