Vatikan skrbita pešanje vere in uhajanje informacij

Zasedanja škofovske sinode se bo udeležilo 262 sinodalnih očetov, kar je največ doslej.

Objavljeno
08. oktober 2012 10.49
Bishops and cardinals attend a mass celebrated by Pope Benedict XVI for the opening of the synod of bishops in St. Peter square at the Vatican, Sunday, Oct. 7 , 2012. (AP Photo/Alessandra Tarantino)
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Na leto in pol zapora ter plačilo sodnih stroškov je bil v soboto obsojen nekdanji papežev majordom Paolo Gabriele, obtožen kraje korespondence Benedikta XVI. in zaupnih dokumentov. Kazen bo prestajal v hišnem priporu v svojem vatikanskem stanovanju. Vprašanje je, kako dolgo bo res v priporu, saj ga bo papež verjetno pomilostil, je dejal tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi.

Sodni proces v Vatikanu je bil končan v vsega enem tednu. Gabriele ni priznal krivde, dejal je, da je vse počel iz ljubezni do Cerkve in papeža, ki naj bi bil po njegovih besedah slabo obveščen in zmanipuliran.

Dokumente, ki razkrivajo spletkarstvo, korupcijo in boj za oblast v vatikanski hierarhiji, je Gabriele izročal novinarju Gianluigiju Nuzziju, ki je letos o tem objavil knjigo Njegova svetost. Odvetnica je Gabrieleja zagovarjala, da so ga pri tem vodili moralni vzgibi in globoka vera, sodišče pa ga je najprej obsodilo na tri leta zapora, a kazen takoj zmanjšalo za polovico zaradi njegovega dosedanjega služenja Cerkvi, prepričanja – po sodnikovem mnenju zgrešenega –, da dela v njeno korist, vedenja med sojenjem in zavedanja, da je izdal papeževo zaupanje.

Za vatikanskimi zidovi pa se posebej ukvarjajo tudi z naraščajočo sekularizacijo, zato je papež prvič po letu 1974 sklical sinodo o novi evangelizaciji, ki se je začela včeraj in bo trajala do 28. oktobra.

Zasedanja škofovske sinode se bo udeležilo 262 sinodalnih očetov, kar je največ doslej. Največ jih bo iz Evrope (103), prišli pa bodo tudi iz Amerike (63), Afrike (50), Azije (39) in Oceanije (7). Benedikt XVI. je imenoval 40 sinodalnih očetov, večino drugih so izbrale škofovske konference, nekaj pa Zveza vrhovnih redovnih predstojnikov. Iz Slovenije bo sodeloval celjski škof Stanislav Lipovšek.

Navzočih bo tudi okrog sto strokovnjakov in poslušalcev, moških in žensk, zavzetih za evangelizacijo na vseh celinah, številna bo tudi udeležba predstavnikov drugih krščanskih cerkva – kar petnajstih, kar daje zasedanju ekumensko razsežnost. Tako bodo med drugim sodelovali canterburyjski nadškof Rowan Williams, ekumenski patriarh Bartolomej I., metropolit Hilarion, ki skrbi za odnose z javnostjo v moskovskem patriarhatu, Sarah Davis, podpredsednica Svetovnega sveta metodističnih cerkva, prior Ekumenske skupnosti iz Taizéja brat Alois, predsednik Papeške akademije znanosti Werner Arber, protestant in dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1978.

Na sinodo pa niso povabljeni agnostiki, kar je generalni tajnik škofovske sinode nadškof Nikola Eterović pojasnil s tem, da se tema sinode, nova evangelizacija, nanaša predvsem na kristjane, ki so krščeni, vendar vere ne prakticirajo. Teh pa, dodaja, ni mogoče imenovati agnostiki, ampak »ravnodušni«. Če vsem naštetim udeležencem prištejemo še asistente sinodalnih očetov in prevajalce, se bo sinode skupaj udeležilo kar 400 ljudi.

Nova evangelizacija bo osredotočena predvsem na priseljence, kulturo, znanost in nove medije, kjer si bo Cerkev prizadevala uveljaviti krščanske moralne vrednote.