Več 10 tisoč Gancev praznovalo 50 let neodvisnosti

Akra - Več deset tisoč Gancev se je danes v prestolnici Akra udeležilo osrednje slovesnosti ob 50-letnici neodvisnosti Gane, ki je po 80 letih britanske nadvlade leta 1957 postala prva država Podsaharske Afrike, ki se je rešila spon kolonialnih oblasti. Na osrednji slovesnosti na Trgu neodvisnosti je predsednik John Kufuor ob navdušenem ploskanju množice prižgal ogenj, ki simbolizira duh neodvisnosti.

V okviru slovesnosti, ki se je udeležilo 20.000 ljudi, so pripravili tudi parado, na kateri so sodelovali vojaki in šolarji, pa tudi enota britanske vojske. Pripravili so jo nedaleč od kraja, kjer je prvi ganski premier nato pa tudi prvi predsednik Kwame Nkrumah 6. marca leta 1957 razglasil neodvisno državo.

Slovesnosti bodo potekala vse leto

Slovesnosti so prisostvovali številni državni voditelji in znane javne osebnosti. Vabilu predsednika so se odzvali predsedniki 12 afriških držav, med njimi Slonokoščene obale, Nigerije in DR Konga, pa tudi ameriški borec za človekove pravice Jesse Jackson in predsednik Svetovne banke Paul Wolfowitz. Gance pa je s svojo prisotnostjo počastil tudi nekdanji nogometni zvezdnik Pele. V državi je danes in v sredo državni praznik, ki ga bodo mnogi Ganci izkoristili za praznovanje, sicer pa bodo slovesnosti potekala še preko celega leta in v ta namen je ganska vladal namenila 15,2 milijona evra.

Neodvisnost Gane kot navdih drugim koloniziranim afriškim državam

Neodvisnost Gane je sprožila gibanja za neodvisnost tudi v ostalih afriških državah, tako da se je do leta 1965 izpod britanskih, francoskih, portugalskih ali španskih kolonialnih oblasti osvobodilo 17 afriških držav. Po neodvisnosti so Gano tako kot tudi mnoge druge afriške države pretresali politična represija, vojaške diktature in revščina.

Gano so zaradi zlata prvi začeli izkoriščati Portugalci že v 15. stoletju, nato pa še drugi evropski narodi za trgovino s sužnji, od leta 1874 pa je bila britanska kolonija. Po drugi svetovni vojni se je razvilo protikolonialno gibanje, ki je pod vodstvom Nkrumaha pripeljalo do neodvisnosti, ki so jo Ganci dosegli po mirni poti, saj so bili Britanci demoralizirani zaradi izgube Sueškega prekopa.

V svojem znamenitem govoru ob razglasitvi neodvisnosti je Nkrumah dejal: "Danes je nastala nova Afrika, ki si je pripravljena sama izboriti svoje bitke in pokazati, da so Afričani sposobni sami voditi svoje zadeve". Nkrumah je namreč sanjal o oblikovanju panafriške skupnosti, ki bi osvobodila Afriko odvisnosti od belih kolonizatorjev in vzpostavila neke vrste socialistični model ureditve.

Še 37 odstotkov Gancev živi pod pragom revščine

Nkrumah je v Gani začel industrializacijo z odpiranjem številnih tovarn v državni lasti, gradil je infrastrukturo ter uvedel brezplačno šolanje na vseh stopnjah, kot tudi brezplačno zdravstvo. Zaradi obsežnih projektov in razširjene korupcije pa je država prišla na rob bankrota, Nkrumah pa je postal bolj avtoritaren vodja, ki je uvedel enostrankarski sistem. Leta 1966 so ga strmoglavili v vojaškem udaru, umrl pa je leta 1972 v izgnanstvu v Romuniji. Leta 1992 so ga z vojaškimi častmi pokopali v Akri.

Večstrankarski sistem je leta 1992 znova uvedel Jerry J. Rawlings, ki je oblast prevzel z dvema državnima udaroma leta 1979 in 1981, na prvih demokratičnih volitvah leta 1992 pa je bil izvoljen za predsednika, znova pa tudi leta 1996. Leta 2000 je bil za predsednika izvoljen Kufuor.

Rawlings je liberaliziral gospodarstvo, tako da se razmere v tej revni državi počasi, a postopno izboljšujejo. Po podatkih Svetovne banke je leta 1990 živelo pod pragom revščine več kot polovica 21 milijonov prebivalcev, sedaj pa je takih še 37 odstotkov.