Več denarja za varovanje Obame in McCaina

Ameriška tajna služba je zaprosila za dodatnih 9,5 milijona dolarjev sredstev za varovanje letošnjih predsedniških kandidatov. Največ stroškov jim dela demokrat Barack Obama.

Objavljeno
25. julij 2008 10.47
STA/Kl.K.
STA/Kl.K.

Washington/New York - Ameriška tajna služba, ki v prvi vrsti skrbi za varnost predsednikov ZDA, je zaprosila za dodatnih 9,5 milijona dolarjev sredstev zaradi povišanih stroškov varovanja letošnjih predsedniških kandidatov. Največ stroškov jim dela demokrat Barack Obama.

 

Zaščito tajne službe je Obama dobil že maja 2007, ker je bil prvi temnopolti kandidat z resnimi možnostmi za zmago na volitvah in s tem tudi morebitna tarča belih skrajnežev. Obama je povišal stroške varovanja tudi zato, ker se je odločil, da bo nominacijo stranke v času konvencije uradno sprejel na odprtem nogometnem stadionu v Denverju, namesto v dvorani, kjer bo potekala konvencija.

 

Demokratski kandidat je tudi "kriv", da na svoje prireditve in govore privablja rekordno število ljudi, ki jih je potrebno varnostno pregledati. Poleg tega so stroški porasli zaradi šestdnevne turneje Obame po Bližnjem vzhodu in Evropi. Precej potuje tudi republikanec John McCain, ki je med drugim imel zaščito tajne službe med potjo v Kanado, Kolumbijo in Mehiko. McCain je sicer zaščito tajne službe dobil šele aprila letos.

 

Do varstva tajne službe je kot nekdanja prva dama avtomatično upravičena tudi Hillary Clinton, ki je šele junija priznala poraz proti Obami v demokratski tekmi za predsedniško nominacijo. Tajna služba je za zaščito letošnjih predsedniških kandidatov predvidela slabih 107 milijonov dolarjev porabe, denarja pa ji sedaj zmanjkuje. Leta 2004 je na primer porabila le 73 milijonov dolarjev. Predsedniške kandidate sicer varujejo šele od leta 1968.

 

McCain še naprej v senci Obamove turneje po Evropi

 

Republikanski predsedniški kandidat John McCain se še vedno trudi pritegniti medijsko pozornost v tednu, ko njegov demokratski nasprotnik Barack Obama potuje po Bližnjem vzhodu in Evropi. Ameriški mediji skušajo medtem oceniti, ali bo Obami uspelo zmanjšati zaostanek za McCainom v javnem mnenju glede zunanje politike.

 

Obamova turneja je, kot kaže, zbodla McCaina. Republikanski kandidat se je včeraj srečal z legendarnim kolesarjem Lanceom Armstrongom, ki je večkrat zmagal na dirki po Franciji. Ob tem je pripomnil, da se bo Obama počutil kot Armstrong, ko ga bo v Parizu pričakala množica oboževalcev. "A to bodo le ameriški novinarji," je pikro pristavil. Vse tri osrednje ameriške televizijske mreže ABC, NBC in CBS so namreč z Obamo poslale svoje glavne voditelje.

 

Nacionalni odbor republikanske stranke je medtem v treh "ameriških Berlinih" vrtel oglase proti Obami. Gre za kraje v državah Pensilvanija, Wisconsin in New Hampshire, ki nosijo isto ime kot nemška prestolnica, kjer je Obamo v četrtek poslušalo okoli 200.000 ljudi.
McCain je sicer v četrtek v nemški restavraciji v prestolnici Ohia Columbusu dejal, da bi imel tudi sam rad govor v Berlinu, vendar pa raje kot predsednik ZDA, ne pa predsedniški kandidat. Ponovil je mnenje, da Obama ne razume, za kaj gre v Iraku in da zagovarja umik ameriške vojske iz Iraka, ker brez tega ne bi osvojil demokratske predsedniške nominacije.

 

McCain je skušal obiskati tudi naftno ploščad v Mehiškem zalivu, kjer bi poudaril pomen vrtanja za nafto ob obali ZDA, vendar mu jo je zagodlo vreme oziroma orkan Dolly, ki je v sredo udaril ob obalo Teksasa. Danes se bo McCain v Aspnu v zvezni državi Kolorado srečal s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo, za katerega je dejal, da ga je vedno spoštoval in občudoval.