Washington - Več deset tisoč ljudi je včeraj v Washingtonu protestiralo proti vojni v Iraku in od ameriškega kongresa zahtevalo, da zaustavi predsednika Georgea Busha. Demonstracij se je med tisoči bolj ali manj navadnih Američanov udeležila tudi peščica demokratskih kongresnikov in slavnih osebnosti ter vojaki z družinami. Za razliko od prejšnjih podobnih demonstracij je bil Bush tokrat v Washingtonu, demonstracije pa so pritegnile tudi veliko pozornost medijev.
Med protestniki tudi znane osebnosti
Na travniku National Mall med Kongresom in Belo hišo je tisoče ljudi zahtevalo takojšen konec ameriške vojaške udeležbe v Iraku in svoje pozive predvsem naslovilo na kongres, ker po štirih letih vedo, da Busha ne bodo prepričali. Na to dolžnost demokratov so opozarjali vsi govorniki, med katerimi so bili filmski igralci Dany Glover, Tim Robbins, Susan Sarandon, aktivisti, kot je Jesse Jackson, in kongresniki, kot sta Dennis Kucinich iz Ohia in John Conyers iz Michigana.
Poudarjali so, da so volivci demokratom lani novembra na kongresnih volitvah dali večino, da zaustavijo vojno in naj sedaj to tudi storijo. To pa lahko storijo podobno, kot v času vietnamske vojne, z odtegnitvijo sredstev za vojno. Večina demokratov na tak korak še ni pripravljena in se za zdaj zadovoljuje z iskanjem podpore neobvezujoči resoluciji proti napotitvi dodatnih vojakov v Irak.
Združeni za mir in pravičnost
Krovna skupina "Združeni za mir in pravičnost", ki je demonstracije organizirala, je zatrdila, da se je v Washingtonu zbralo pol milijona ljudi, vendar je po oceni medijev številka nekoliko pretirana. Demonstracij so se sicer udeležile tudi razne organizirane skupine od homoseksualcev in babic proti vojni do sindikalistov, prišli pa so tudi veterani, skupina aktivnih vojakov in njihove družine. Transparenti so zahtevali konec vojne in obsodbo Busha ter njegove administracije, Jesse Jackson pa je poudarjal, da bi lahko milijarde veliko bolj koristno porabili doma.
Ob robu demonstracij proti vojni se je našlo tudi nekaj deset zagovornikov vojne, ki so protestnike, kot izdajalce pošiljali k hudiču, vendar pa nasilja ni bilo. Zvezda demonstracij je bila zagotovo filmska igralka Jane Fonda, ki je poudarila, da se zadnjih 34 let ni udeleževala demonstracij proti vojnam, ker bi jim s tem škodovala. Njeni nasprotniki naj bi o njej širili hude laži, vendar pa je sedaj napočil čas, da se spet dvigne glas.
Vojno v Iraku podpira le še 30 odstotkov Američanov
Čas je izjemno ugoden, saj vojno podpira le še okrog 30 odstotkov Američanov in nasprotovanje vojni več ni takojšen znak nedomoljubja in podpore teroristom, kot so zagovorniki Busheve politike doslej uspešno označevali udeležence podobnih demonstracij. Jane Fonda je bila zelo znana aktivistka proti vietnamski vojni, a se je hudo zamerila velikemu delu Američanov, ko je leta 1972 obiskala severni Vietnam in se celo slikala na protiletalskem topu. Zaradi tega si je prislužile ime "Hanoi Jane".
Med redkimi kongresniki, ki upajo glasno groziti, da so za odvzem finančnih sredstev administraciji za nadaljevanje vojne, je predsednik pravosodnega odbora predstavniškega doma John Conyers iz Michigana, ki ima v svojem okrožju veliko muslimanov. Conyers je trdil, da je Busha potrebno zaustaviti z odvzemom sredstev in napovedoval številne preiskave v početja administracije. Protestnikom je sporočil, da jih predsednik ne more odpustiti, kot je doslej odpuščal tiste, ki se niso strinjali z njim.
Medtem ko so ljudje demonstrirali, se je Bush v Beli hiši po telefonu pogovarjal z iraškim premierjem Nurijem al Malikijem, razpravljala pa sta o izvajanju nove iraške strategije, ki predvideva napotitev 21.500 dodatnih vojakov v Bagdad in provinco Anbar.
Bush je bil sicer v času dosedanjih demonstracij ponavadi nekje na poti. Demonstracije ne bodo spremenile njegovega mnenja, kajti podpredsednik ZDA Dick Cheney je zadnje dni v pogovorih za medije razlagal, da so v Iraku dosegli velike uspehe in jih kongresno nasprotovanje ne bo ustavilo.