Več kot milijarda lačnih

Svetovna gospodarska kriza je najhuje prizadela najrevnejše prebivalce tega sveta in ena izmed njenih neposrednih posledic je, da je število lačnih prvič v zgodovini človeštva preseglo eno milijardo, ugotavljata Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP) v poročilu, ki sta ga izdala pred današnjim svetovnim dnevom hrane. Toda rast števila nedohranjenih ni sad gospodarske krize; nasprotno, gre za trend, ki je star že desetletje; kriza ga je zgolj okrepila. Glavni razlog za naraščanje lakote po svetu je zniževanje vlaganj v kmetijstvo v manj razvitih državah.


»Svetovni voditelji so se učinkovito odzvali na finančno in gospodarsko krizo in v kratkem času priskrbeli milijarde dolarjev. Enak odziv je zdaj potreben v boju proti lakoti in revščini,« je na predstavitvi poročila v Rimu dejal generalni direktor FAO Jacques Diouf in dodal, da so za izkoreninjenje lakote na voljo vsa tehnična in gospodarska sredstva, tisto, kar manjka, je zgolj politična volja. Nedopustno je, da je ta hip na svetu lačnih več ljudi kot kadar koli v človeški zgodovini, hkrati pa je obseg pomoči v hrani čedalje manjši, ga je dopolnila direktorica WFP Josette Sheeran.

Največ lačnih v Aziji

Po oceni FAO je trenutno na svetu nedohranjenih kakih 1020 milijonov ljudi, največ, 642 milijonov, na območju Azije in Pacifika, 265 milijonov v podsaharski Afriki, 53 milijonov v Latinski Ameriki in na Karibih, 42 milijonov pa na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Poleg tega kakih 15 milijonov ljudi trpi lakoto tudi v razvitih državah.

Učinki svetovne gospodarske krize so še posebno uničujoči za revna gospodinjstva v državah v razvoju, za kar po mnenju FAO obstajajo trije razlogi. Sedanja kriza je še zlasti pereča zato, ker je sočasno prizadela tako rekoč ves svet, zato se države v razvoju v boju z njo niso mogle opreti na tradicionalne mehanizme, kakršni so razvrednotenje nacionalnih valut, najem posojil ali povečana razvojno pomoč. Drugič, gospodarska kriza se je samo pridružila že prej obstoječi prehranski krizi, ki se je odrazila v višjih cenah hrane. V spopadu z njo so revna gospodinjstva večinoma že porabila zaloge, ki so jim bile na voljo, še preden je gospodarska kriza sploh izbruhnila.

Bolj povezani s svetom in bolj ranljivi

Tretji dejavnik, zaradi katerega je sedanja kriza neprimerljiva s prejšnjimi, pa je kratko malo ta, da so države v razvoju veliko bolj povezane s svetovnim gospodarstvom, kakor so bile še pred desetletjem ali dvema, zato so neprimerno bolj ranljive za negativna gibanja na svetovnih trgih.


Več v petkovi tiskani izdaji Dela