Ko spregovori vodja, letijo vlade

Dolgoletni predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je predlagal takšne spremembe ustave, ki bodo povečale vlogo obeh domov parlamenta, njegovemu nasledniku pa omejile rok vladanja.

»Glavni rezultat Putinovega govora: kdo so tisti idioti (in/ali lopovi), ki so rekli, da bo Putin odšel leta 2024,« je danes na svojem družabnem omrežju ugotavljal ruski opozicijski politik Aleksej Navalni. Ni bil edini, ki je ugotavljal, da si je ruski predsednik z napovedmi sprememb ustave, ki bodo povečale vlogo parlamenta in vlade, odprl pot, da po tem, ko se mu konča še zadnji predsedniški mandat, nadaljuje vodenje države v vlogi premiera. Kmalu za tem, ko je Putin končal svoj nastop, je prišla novica, da je vlada premiera Dmitrija Medvedjeva odstopila, ministri pa bodo opravljali dolžnosti do imenovanja nove.



Kdaj bo do tega prišlo, ni jasno, ruski predsednik, ki je v poslanici kritiziral učinkovitost odhajajoče vlade, pa je napovedal, da bo Medvedjeva, ki je Putina zaradi ustavnih zapovedi nekoč za štiri leta zamenjal na položaju predsednika, imenoval za namestnika predsednika sveta za nacionalno varnost, kjer se bo ukvarjal z obrambno sposobnostjo in varnostjo države. Če zakoni ne predvidevajo takšnega položaja, jih bodo spremenili, je dodal Putin.

S tokratno poslanico je ruski predsednik razburil svetovno javnost z domačo politiko, mednarodni pa je posvetil zelo malo časa.




 

Stanje v državi

V nasprotju s prejšnjimi časi Rusija ni več v vlogi, ko mora v oborožitveni tekmi loviti druge, bolj razvite države, temveč je zdaj položaj ravno nasproten, je Putin povedal na tradicionalnem nastopu o »stanju v državi«, ki so ga s pogostim ploskanjem pospremili poslanci, sodniki, regionalni in verski voditelji ter druge pomembne osebnosti ruske družbe. A v nasprotju s Putinovo poslanico pred dvema letoma, s katero je svet »prestrašil« z najsodobnejšim ruskim orožjem, se je tokrat posvetil zlasti domačim, socialnim, gospodarskim, zdravstvenim, šolskim in infrastrukturnim problemom.

Veliko »korenčkov«, ki bodo izboljšali demografsko statistiko, življenjski standard ali zdravstveno oskrbo prebivalstva, je obljubil predsednik. Tako bodo družine otroške doklade dobile že s prvim, ne pa šele z drugim otrokom, otroci od prvega do četrtega razreda osnovne šole bodo dobili brezplačne malice, povečale se bodo plače učiteljem, po državi se bo razširil brezplačni internet, v regijah bodo zrasle nove visokošolske ustanove ... Hkrati pa je napovedal tudi zakonske olajšave in omilitve togih kazenskih odgovornosti, s katerimi bodo povečali vlaganje v rusko gospodarstvo.

Še vedno predsedniška država

Po obljubljenih ukrepih za zagotavljanje lepše prihodnosti prebivalstva je sledilo presenečenje. Putin je povedal, da ga zadnje čase pogosto sprašujejo, kaj meni o tem, da bi morali »posodobiti« rusko ustavo. Že na veliki tiskovni konferenci je pred kratkim izjavil, da ne bi imel nič proti, če bi v določbi, ki predsedniški mandat omejuje na »dvakrat zapovrstjo«, izbrisali drugo besedo, ki je njemu omogočila, da se je po štiriletni pavzi, ko je presedel na položaj predsednika vlade, spet vrnil na položaj predsednika države. Tudi tokrat je ponovil te besede, ki bodo postale vodilo za snovalce obetajočih se ustavnih sprememb.



Te bodo precej spremenile ustroj države, hkrati pa državljanom zagotovile, da njihovi mesečni prejemki ne bodo smeli biti nižji od minimalnih stroškov za preživetje. Za mednarodno skupnost bo najpomembnejša dopolnitev tista, po kateri bodo razsodbe mednarodnih sodišč in arbitraž v Rusiji veljale zgolj, če ne bodo v nasprotju z njeno ustavo. Zmanjšal se bo predsedniški »absolutizem«. Zaradi svoje razsežnosti in notranje raznolikosti Rusija mora ostati predsedniška država, je dejal Putin, toda predsednik, ki bo ostal vrhovni poveljnik oboroženih sil, ne bo več imel toliko polnomočij kakor doslej. Ne bo več sam lastnoročno izbiral zvezne vlade, ampak bo to po novem tako kot marsikje na Zahodu počela tista politična stranka, ki bo zmagala na volitvah, poglavar Kremlja pa bo moral zgolj prikimati na predlagane ministre, ki jih je prej potrdil parlament. Tudi sama vlada bo imela več oblasti v svojih rokah, predsednik države bo ohranil le privilegij, da ji bo dajal usmeritve. V ustavi bodo prav tako okrepili vlogo »državnega sveta«, v katerem so zbrani guvernerji.

Obeta se še večja samostojnost sodnikov, ki bodo po Putinovih besedah odgovorni le še zakonom in ustavi, ter regionalnih tožilcev, ki ne bodo več odvisni od podpore lokalnih oblasti. V ustavi bodo tudi zaostrili pogoje za tiste, ki so na najpomembnejših političnih in družbenih položajih v državi. Ti ne bodo smeli imeti več tujega državljanstva ali dovoljenja za bivanje, še posebej hude omejitve pa bodo veljale za predsednika države: ta bo lahko izvoljen le, če ima najmanj 25 let stalnega bivališča v državi in ni bil nikoli državljan nobene druge države. »Smisel državne službe je služenje,« je svoje predloge utemeljil Putin.