Več o brexitu
Združeno kraljestvo bo opolnoči izstopilo iz EU
Sophie Honey: Ljudje na obeh straneh so lahko mirni
Osemindvajset minus ena
Združeno kraljestvo bo opolnoči izstopilo iz EU
Sophie Honey: Ljudje na obeh straneh so lahko mirni
Osemindvajset minus ena
Po drugi strani bo v institucijah EU uradna izpeljava brexita velika prelomnica. Tudi britansko predstavništvo v EU se bo preimenovalo v misijo in stalni predstavnik v veleposlanika. Dve vplivni evropski agenciji, za zdravila (EMA) in bančni organ (EBA), sta se iz Londona že tako preselili v Amsterdam in Pariz. Od prvega dneva zunaj Unije Velika Britanija tudi ne bo več imeli svojih predstavnikov, denimo sodnikov na Sodišču EU. V novo evropsko komisijo, ki je mandat začela 1. decembra, niti niso imenovali svojega komisarja.
Uradništvo v institucijah – v evropski komisiji kot daleč največji je bilo lani 805 Britancev – bo ostalo na delovnih mestih. Le napredovanj na najvišje položaje, ki so bolj ali manj povezana z odločanjem vlad, naj ne bi bilo več. Za njihove pokojnine bo moral plačevati London. Pravilo, sprejeto v ločitvenem sporazumu, je, da bo Združeno kraljestvo plačalo svoj delež za financiranje pokojnin in drugih dodatkov, ki se bodo nabrali do konca leta 2020. Glede rabe angleškega jezika bo ostalo vse enako kot do zdaj, saj bo prevladoval na vseh ravneh.
Zamenjave v parlamentu
Znano je, da 73 britanskih poslancev zapušča evropski parlament. Nadomestilo jih bo 27 poslancev iz 14 članic, ki niso bile ustrezno zastopane. Preostali sedeži bodo na razpolago za prihodnje širitve. Desnosredinska EPP namreč ne bo izgubila nobenega sedeža (britanski torijci so bili v skupini konservativcev in reformistov), dobili pa bo pet novih. Socialisti bodo izgubili deset laburistov, dobili pa bodo štiri nove poslance. V liberalnem Prenovimo Evropo je razmerje 16 izgubljenih in pet novih. Trdo desničarska ID bo pridobila tri sedeže in po njihovem številu prehitela Zelene.
Kljub spremembam je lahko naveza okoli sredine (EPP, socialisti, Renew), ki je temelj za parlamentarno uresničevanje ciljev novega vodstva EU, razmeroma močna. Težje vprašanje je, kako se bo obdržalo krhko ravnotežje. Čeprav je evropski parlament v svojem delovanju najbolj opazen, ima v zakonodajnem postopku še vedno močnejšo vlogo Svet EU, v katerem so zastopane države članice. London je v zadnjih mesecih na ministrska zasedanja v Bruselj pošiljal visoke predstavnike vlade samo, če so bili na mizi dosjeji, ki so zadevali britanske nacionalne interese.
Krepljenje sredozemskega dela Unije
V Svetu je več načinov odločanja, tudi soglasje. Standardno je kvalificirana večina: predlog mora podpreti najmanj 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva. Odhod članice s 13 odstotki prebivalstva bo že matematično vplival na razmerje sil. Okrepljen bo »južni«, sredozemski del Unije. Poleg tega je London tradicionalno zagovarjal liberalno, tržno agendo. Kot kažejo raziskave odločanja, so bile njegove zaveznice v bruseljskem odločanju najpogosteje Švedska, Nizozemska in Danska. Največkrat od vseh članic je glasoval proti ali se vzdržal. V razpravah v Svetu EU je Združeno kraljestvo vedno kazalo veliko interesa za gospodarske, varnostne in seveda proračunske teme. Od časa premierke Margaret Thatcher (Svoj denar hočem nazaj!) je imel zagotovljen razvpiti rabat na vplačila v blagajno EU.
Luknja, ki bo nastala z britanskim slovesom, po bruseljskih izračunih znaša od 12 do 14 milijard evrov na leto. Čeprav izvornega rabata ne bo več, nekaj drugih bogatih članic (Avstrija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska), ki so pozneje dobile »rabat na rabat«, v proračunskih pogajanjih za obdobje 2021–2027 vztraja pri svojih olajšavah. Težava je sicer dvojna. Z brexitom bo denarja manj, a nalog EU je še več. Ena od zahtevnejših bo gotovo, kako bo urejala odnos z Otokom in nato nadzirala spoštovanje množice pravil.