Velika Britanija: za bolj prožno in manj povezano Evropsko unijo

Članstvo v sedemindvajseterici je še vedno del britanskega nacionalnega interesa.

Objavljeno
15. november 2011 19.34
Posodobljeno
16. november 2011 07.15
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

London − Britanija bo kot pogoj za spremembe pogodbenega okvira EU zahtevala vrnitev nekaterih pristojnosti, ki jih je z leti prenesla v Bruselj. »Prihodnja« Unija, kakršno si je zamislil britanski ministrski predsednik, bo morala biti bolj prožna in raznolika, predvsem pa manj povezana.

Vse od oktobrskega kongresa konservativne stranke se britanska vladna koalicija intenzivno ukvarja s prihodnostjo Velike Britanije v okviru EU, medtem ko je del konservativcev že dalj časa prepričan, da bi morala država iz nje izstopiti. Prejšnji mesec se je 81 članov spodnjega doma parlamenta zavzelo za razpis referenduma o nadaljnjem članstvu Britanije v Uniji; njihov poskus, obsojen na neuspeh, je bil le najradikalnejši primer britanske nejevolje s preostalo Evropo.

S pozivom k dogovoru o novih odnosih z Brusljem, izrečenim med slovesnostjo v londonskem Guildhallu, je premier Cameron poskušal zadostiti apetitom evroskeptikov iz lastnih političnih vrst. Banket, ki ga vsako leto gosti župan Velikega Londona, ministrski predsednik po tradiciji izrabi za govor o aktualnih zunanjepolitičnih temah. Spričo težav v območju evra je bil Cameronov tokratni nastop posvečen prihodnosti sedemindvajseterice, seveda s poudarkom na vlogi Velike Britanije.

Finančna kriza je priložnost, da EU pretehta svoja pravila, se je glasilo sporočilo, ki mu je britanski voditelj namenil največ časa. »Spremembe so priložnost za nastanek EU, ki bo bolje rabila interesom te države in drugih 26 članic. V primeru Britanije to pomeni vračanje (izgubljenih) moči in poudarek na zadevah, ki so resnično pomembne,« je svoj predlog temeljitih reform, osredotočenih na lajšanje vezi med članicami in Brusljem, povzel vodja konservativcev.

Abstraktno o abstraktnem

EU je po njegovem mnenju odtujena od ekonomske realnosti in imuna proti dogajanju v resničnem svetu; brez ukrepov na področju konkurenčnosti in razvoja bo tudi v prihodnje obremenjena, abstraktna organizacija, podoba celine v težavah, je napovedal skeptični David Cameron. Četudi je premier govoril o temeljitih reformah, konkretnih predlogov za odpravo težav v ponedeljek ni ponudil. Tako se ni opredelil niti glede zadev, o katerih bi Britanci po novem radi odločali na domačih tleh, niti glede časovnega okvira, v katerem bi vlada rada rešila odprta vprašanja.

Predstavniki konservativcev v spodnjem domu parlamenta so v pogovorih za BBC v zadnjih dneh opozorili, da bi se lahko pogajanja o spreminjanju pogodbenega okvira EU, in sicer v smeri globlje fiskalne integracije med članicami evrske skupine, začela že v manj kot mesecu dni. O nekaterih nerazjasnjenih zadevah bi Cameron utegnil spregovoriti že ta konec tedna, ko se bo v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel in jo med drugim poskušal prepričati o pomembnosti Evropske centralne banke (ECB) tudi kot intervencijskega mehanizma.

Merklova je krizo v območju evra pred kratkim opisala kot največjo preizkušnjo od časov druge svetovne vojne, pri tem pa pozvala k tesnejšemu povezovanju oziroma vzpostavitvi politične unije. Nemčija še vedno nasprotuje nekaterim ključnim predlogom, za katere se zavzema Velika Britanija, med drugim izdajanju evrskih obveznic in spremembam v ECB, tako da bi ta postala izredni posojilodajalec. Cameron si od drugih voditeljev EU, tudi od nemške kanclerke, želi manj regulacije in več moči držav članic, zlasti na področjih, kakršno je zaposlovanje. Po njegovih besedah mora Evropa kmalu najti pot do ponovne rasti svojega gospodarstva.

Glede članstva države v EU je bil premier, v nasprotju z drugimi zadevami, docela jasen. Velika Britanija bo še naprej del Unije, saj je to v njenem nacionalnem interesu. »Zunaj EU bi nas doletela usoda Norveške, za katero veljajo vsa pravila skupnega trga, četudi nanje nima nikakršnega vpliva.« Da bo lahko ohranila svoj vpliv na skupni trg, mora Britanija po Cameronovem prepričanju tudi v prihodnje ostati del EU.