Velike razlike med severom in jugom Evrope

»Vsi evropski državljani bi morali imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, ne glede na to, kje živijo.«

Objavljeno
15. september 2012 10.01
Posodobljeno
15. september 2012 10.10
Mo. Z., Delo.si
Mo. Z., Delo.si

Bruselj - Med severnimi in južnimi državami Evropske unije obstajajo velike razlike v možnostih in rezultatih izobraževanja, razkriva poročilo, ki ga je Evropska komisija objavila v petek.

Delež nizkokvalificiranih ljudi z nižjo srednjo izobrazbo ali še nižjo je velik predvsem v južnih deželah, zlasti na Portugalskem, v Španiji, Italiji in Grčiji.

Nasprotno pa je po pisanju Slovenske tiskovne agencije delež nizkokvalificiranih ljudi najnižji predvsem v Veliki Britaniji, Belgiji, na Nizozemskem in Švedskem. Tudi v Sloveniji je ta delež majhen - 21,9 odstotka na zahodu in 28,3 odstotka na vzhodu, kaže poročilo, ki je neenakosti na področju izobraževanja ugotavljalo med regijami EU. Najboljši rezultat sicer beleži Praga, kjer živi le 10,7 odstotka nizkokvalificiranih ljudi, najslabšega pa portugalska regija Alentejo, kjer je njihov delež v prebivalstvu kar 78,4-odstoten.

V obratnem sorazmerju s temi podatki je delež oseb s terciarno izobrazbo. Največji delež visoko izobraženih ljudi živi v skandinavskih regijah, Veliki Britaniji, vzhodni Nemčiji in na severu Španije oz. jugu Francije. Najmanjši delež pa jih živi na Portugalskem, v Italiji, Bolgariji ter na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, kjer je v večini regij manj kot 12 odstotkov visoko izobraženih.

V Sloveniji bolje na zahodu

V Sloveniji so rezultati boljši na zahodu, kjer živi 22 odstotkov ljudi z visoko izobrazbo, na vzhodu pa 14,8 odstotka. V Londonu na primer delež visokoizobraženih predstavlja 41,8 odstotka prebivalstva, kar je največ v EU, medtem ko je v češki regiji Severozahod le 7 odstotkov prebivalcev z visoko izobrazbo.

Znotraj posameznih držav so razlike lahko zelo velike, piše STA. Glede na število ljudi z največ predšolsko, osnovnošolsko in nižjo srednjo izobrazbo, je največja razlika med najboljšo in najslabšo regijo v Franciji, sledijo pa ji Grčija, Španija, Romunija in Nemčija. Ta razlika pa je najmanjša v Sloveniji, na Irskem, Slovaškem, v Avstriji in na Finskem.

Med regijami EU so zelo velike tudi razlike v »geografski dostopnosti« terciarnega izobraževanja. Tiste z najboljšo geografsko dostopnostjo so večinoma v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, večina regij z najslabšo geografsko dostopnostjo terciarnega izobraževanja pa je v jugovzhodni Evropi, na severu Švedske in Finske, v baltskih državah, Španiji, na Danskem in v Franciji.

Kot poudarjajo v Bruslju, poročilo kaže, da geografske neenakosti na tem področju še vedno obstajajo, kljub zavezanosti držav članic, da bodo spodbujale enakost v izobraževanju in usposabljanju. Te regionalne razlike v izobraževanju zavirajo tudi uravnotežen regionalni razvoj in gospodarsko rast ter povečujejo neenakosti med regijami EU, kar spodbuja beg možganov v razvitejše regije, ugotavlja poročilo.

Evropska komisija je zato pozvala članice EU k odločnejšim prizadevanjem za zmanjšanje teh razlik. »Vsi evropski državljani bi morali imeti dostop do visoko kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ne glede na to, kje živijo,« se je po pisanju STA zavzela evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu.