Velike sile poskušajo presekati kosovski gordijski vozel

Nova kosovska vlada je po treh dneh na oblasti odprla pot za nov krog bruseljskega dialoga z Beogradom.

Objavljeno
07. junij 2020 21.11
Posodobljeno
07. junij 2020 21.12
Po navedbah Hotija je odločitev začasna, ker bo Priština znova uvedla omejitve, če Beograd ne bo končal kampanje prepričevanja držav, naj prekličejo priznanje Kosova. Foto: AFP
Priština je pričakovano odpravila omejitve za uvoz srbskega blaga. Po srbskih parlamentarnih volitvah bo sledil okrepljen pritisk Washingtona in Bruslja na Beograd. Velike sile si prizadevajo čim prej presekati kosovski gordijski vozel, saj je Kosovo tudi njihov otrok.

Nova kosovska vlada pod vodstvom Avdullaha Hotija je odpravila omejitve že po treh dneh na oblasti. To je bil ključni pogoj Srbije za obnovo bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov s Kosovom. Brezpogojno odpravo carin in recipročnosti je vse bolj odločno zahteval tudi Washington. Ker se Hotijeva predhodnika, Ramush Haradinaj in Albin Kurti, nista uklonila pritisku, sta se morala posloviti od premierskega stolčka. Kurti je vlado že obtožil, da je v službi Srbije, ker je s svojo odločitvijo pripisala krivdo za prekinitev dialoga Kosovu.
 

Scenarij ameriške administracije


Po navedbah Hotija je odločitev začasna, ker bo Priština znova uvedla omejitve, če Beograd ne bo končal kampanje prepričevanja držav, naj prekličejo priznanje Kosova. Novi premier pričakuje od Srbije, da bo tako kot Kosovo odprla pot za nadaljevanje dialoga pod okriljem EU. Hoti ne skriva, da je vlada ravnala po nasvetu tujih partnerjev in da se bo z njimi usklajevala v prihodnje, cilj pa je reševanje vseh odprtih vprašanj med državama.

Ameriški veleposlanik na Kosovu Philip Kosnett je po srečanju z novim premierom poudaril, da bodo ZDA podpirale Prištino v njenem prizadevanju za izboljšanje odnosov v regiji. Šibka Hotijeva vlada se bo v dialogu z Beogradom ravnala v celoti po scenariju ameriške administracije, njegov glavni izvajalec pa bo ostal predsednik Hashim Thaçi.

image
Nova kosovska vlada pod vodstvom Avdullaha Hotija je odpravila omejitve že po treh dneh na oblasti. Foto: REUTERS/Laura Hasani


Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da za Srbijo ni srečne rešitve kosovskega vprašanja. V prihodnjih mesecih pričakuje močan pritisk na Beograd, pri čemer naj ne bi bilo bistveno, ali bo on sam politično preživel, temveč nacionalni in državni interes na Kosovu in usoda srbskega naroda. Po njegovem bi bila zabloda računati na to, da bodo ZDA, Nemčija ali Francija, ki so priznale Kosovo v sedanjih mejah, spremenile svoje stališče. Vučić bo ohranil vse niti v svojih rokah, tako da bo moral spet ugrizniti tudi v kosovsko kislo jabolko.
 

Konec iluzij o politični spremembi


V Srbiji se je iztekel rok za vložitev kandidatnih list za parlamentarne volitve 21. junija, na katerih bo sodelovalo zadostno število opozicijskih strank. Tudi Gibanje svobodnih državljanov Sergeja Trifunovića, ki je ocenil, da bojkot volitev nima smisla, ker Vučić ne bo sam sestopil z oblasti. Vladna koalicija, v kateri so ob Vučićevi Srbski napredni stranki tudi socialisti Ivice Dačića in nekaj manjših strank, ima v 250-članski srbski skupščini več kot 150 poslancev. Nazaj se je potegnila tudi sedanja oblast, ki je prepričana, da zanjo vse poteka v želeni smeri in da bo znova zmagala. Zdi se, da sta tako oblast kot opozicija spoznali, da jim zadeve uhajajo iz rok in da je potencial za nasilje prevelik.

Sintagma »aktivni bojkot«, ki je bila mantra večine opozicije z največjim Zavezništvom za Srbijo Dragana Đilasa na čelu, je čez noč izginila z javnega prizorišča. Po neuspešni gladovni stavki prvaka Dveri Boška Obradovića se je srbska opozicija umaknila v ilegalo. Posamezne stranke, ki so napovedovale bojkot volitev, so začele razmišljati o lastnih interesih, ker se zavedajo, da volitve ne bodo prinesle pričakovanih političnih sprememb. V ospredju sta znova neskladje voditeljev opozicijskega bloka, ki se v zadovoljstvo vladajoče koalicije spet spopadajo med seboj, in kronično pomanjkanje svežih idej.