Veliko povedal, malo obljubil

Budimpešta – Novi pogledi na madžarsko vojaško sodelovanje v Afganistanu, vprašanje ameriških vizumov za Madžare, boj proti mednarodnemu terorizmu, transatlantsko sodelovanje, težave na Bližnjem in Srednjem vzhodu, s posebnim poudarkom na iranskem jedrskem programu – te teme so prevladovale na pogovorih med ameriškim predsednikom Georgeom Bushem in najvišjimi madžarskimi funkcionarji.

Bush je enodnevni obisk začel s srečanjem s predsednikom Laszlom Solyomom v predsedniški palači v budimski trdnjavi na desni obali Donave. Navzoči sta bili tudi zunanji ministrici Condoleezza Rice in Kinga Göncz.

Pred srečanjem z Bushem je madžarski predsednik pozdravil sklepno izjavo vrha EU-ZDA na Dunaju. V dokumentih poudarjajo, da se bodo ZDA v boju proti terorizmu zavezale k spoštovanju človekovih pravic. Tudi Solyom je v pogovoru z Bushem – zapora v Guantanamu ni omenil – izrazil prepričanje, da je treba človekove pravice čim bolj spoštovati tudi v okviru skupnega boja proti terorizmu. Kot gostitelj se je dotaknil tudi vprašanj svobode, demokracije in “najučinkovitejših metod za širjenje človekovih pravic”.

Bush je ponovil, da je glavni cilj njegovega obiska izkazovanje spoštovanja madžarski oboroženi vstaji proti komunističnemu režimu. Političnim analitikom se zdi nenavadno, da v njegov program, ki je predvideval tudi krajši pogovor z voditelji petih parlamentarnih strank, niso uvrstili srečanja z udeleženci vstaje. V spomin na dogodke 1956 je Bush na spomenik žrtvam v bližini parlamenta položil cvetje, nato pa je imel polurni govor za predstavnike domače politične, znanstvene in umetniške elite.

V stavbi madžarskega parlamenta se je sešel tudi s premierom Ferencom Gyurcsanyom, ki je opozoril predvsem na vprašanje ameriškega vizumskega režima. Budimpešta namreč ni navdušena nad dejstvom, da lahko madžarski državljani v ZDA potujejo le z vizumom, ki ga je včasih težko dobiti. Madžarska je vizume za Američane odpravila že leta 1990, in odtlej si prizadeva, da bi svojim državljanom zagotovila vstop v ZDA brez vizuma. Bush je glede tega razočaral gostitelje. Odprave vizumov ni obljubil, dejal je le, naj bodo Madžari potrpežljivi in naj razumejo, da je ameriške zakone treba spoštovati.

Čeprav o tem ne govorijo, je bila pomembna tema srečanja Bush-Gyurcsany tudi nova oblika madžarskega sodelovanja v Afganistanu, kjer v okviru mednarodne mirovne misije ISAF služi 180 madžarskih vojakov. Vloga madžarskega kontingenta bi se lahko oktobra 2006 spremenila s prevzemom vodstva nad multinacionalnim civilno-vojaškim odredom za obnovo (PRT) v severovzhodni pokrajini Baghlan.

Večina spornih tem, ki so se jim gostitelji v glavnem izogibali, je prišla na vrsto na ulicah, kjer so se že v sredo začele mirne protiameriške demonstracije. Vrsto protestov je začela organizacija za človekove pravice Amnesty International, ki je protestirala proti zaporu na Kubi. Akcija se je včeraj nadaljevala v bližini ameriškega veleposlaništva, na katerem so dobili lažno prijavo o podtaknjeni bombi.

Več si preberite v jutrišnji tiskani izdaji Dela