Ker so zaradi petdnevnega izpada elektrike v Venezueli posledično gospodinjstva ostala brez vode, je Lilibeth Tejedor morala iskati vodo na kraju, ki si ga niti v najslabših nočnih morah ni predstavljala. Prestregla je vodo, ki se je zlivala po cevi v kanalizacijo, katera poteka skozi prestolnico Caracas.
28-letna Venezuelka Lilibeth Tejedor se je pridružila ducatu ljudi, ki so se zbrali ob rečice Guaire, ki teče na dnu ostre soteske ob glavni avtocesti Caracasa, da napolnijo plastične posode z vodo. Tisti, ki so zbirali vodo v plastične posode, so dejali, da so lokalne oblasti izpustile vodo iz rezervoarjev a povdarili, da gre voda skozi nehigijenske cevi in se lahko uporablja samo za splakovanje stranišč ali čiščenje tal. »To še nikoli nisem videla. To je grozno, grozno. Najbolj prizadeti so otroci. Kako otroku poveš, da ni vode?«, je povedala Lilibeth in se pripravila, da bo plastično posodo s kontaminirano vodo odpeljala na majhnem vozičku proti domu v soseski San Agustin. Lilibeth, ki dela v trgovini računalniške tehnologije, ima dvoletno hčerko in skrbi za dve nečakinji.
Pomanjkanje vode je postal eden najbolj neprijetnih stranskih učinkov električnega izpada elektrike, kar pa je venezuelska vlada predsednika Madure obtožila kot sabotažo ZDA. Po drugi strani pa so kritiki venezuelskega predsednika in njegove vlade, prepričani, da je do tega prišlo zaradi korupcije in nesposobnosti. Izpad električne energije je poslabšal položaj države, ki se že sooča s hiperinflacijskim gospodarskim zlomom. Le ta je spodbudil množično migracijo in nekoč osnovno blago, kot sta koruzna moka in toaletni papir, so se spremenili v neprimerne luksuzne dobrine za večino ljudi.
Po petih dneh brez elektrike, ki je potrebna za črpanje vode, so se Venezuelci iz sosesk delavskega razreda, pritoževali nad vse bolj redkimi tuši, neumitimi posodami in smrdljivimi stranišči.
Karacas potrebuje 20.000 litrov vode na sekundo iz bližnjih vodnih zajetij, da bi vzdrževal storitve, je dejal Jose de Viana, inženir, ki je v devetdesetih letih upravljal komunalno upravo v Caracasu. Prejšnji teden je bilo le še približno 13.000 litrov vode na sekundo, od četrtka pa pitne vode v gospodinjstvih ni več.
Posledično veliko Venezuelcev skrbi širjenje potencialnih bolezni. Pomanjkanje vode povzroča nezmožnost nakupa mila zaradi v nebo naraščajočih cen ali kroničnega pomanjkanja.
Na poti od mesta, kjer je Lilibeth iskala pitno vodo, je na stotine jeznih prebivalcev v ponedeljek blokiralo avtocesto in zahtevalo, da lokalne oblasti priskrbijo 20.000 litrsko cisterno za oskrbo z vodo v soseski La Charneca. »Ubijajo nas z lakoto in žejo,« je povedala 52-letna gospodinja Gladys Martinez, ki se je pridružila demonstracijam.