Ljubljana - Pokrajina Darfur, ki leži na zahodu največje afriške države Sudan je leta 2003 štela šest milijonov prebivalcev. Po več kot šestletnem konfliktu, ko je vlada začela z ofenzivo proti darfurskim staroselcem, je svoje domove zapustilo več kot dve tretji ljudi. "V Darfurju je kljub zmanjšanju pobijanja stanje slabše," pravi Tomo Križnar, ki se je nedavno vrnil iz območja smrti. "Ni videti izhoda, životarjenje se bo še dolgo nadaljevalo, sploh za ženske in otroke v taboriščih."
4. marca je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo zaporni nalog za sudanskega predsednika Omarja el Baširja. Bremenijo ga obtožbe vojnih zločinov ter zločinov proti človeštvu. Bašir vse zanika, pri tem pa mu podporo daje tudi sudansko ljudstvo. "Vsi držijo z Baširjem, ker v njem vidijo borca proti imperializmu in bušizmu," pravi Križnar. "Podkupljeni lokalni diktatorji in politiki hujskajo ljudstvo, ki sploh ne ve, kaj se dogaja," nam razlaga naš popotnik.
Vojna za preživetje
Sudana ne pretresa le posredna vojna velesil za nafto, ampak tudi vojna tamkajšnjih plemen za preživetje - za vodo. Darfur je sicer pokrajina bogata z vodo, vendar vse hitrejše stopnjevanje globalnega segrevanja znižuje njeno gladino. Voda pa je tam še kako pomebna. "Kot pri nas denar," pravi Križnar. "Najlažje je hujskati plemena med seboj, jim dati orožje, da se sama med sabo pobijejo," razlaga Križnar. Kot pravi se vojna tam ne bo končala, dokler se ne bodo zmenili glede vodnih virov. "Pobijanje se zmanjšuje, še vedno pa ostaja eden glavnih problemov - voda."
Trenutno Križnar s pomočjo slovenskega zunanjega ministrstva ter nekaterih poslancev slovenskega parlamenta zbira sredstva za nakup vrtalnika, s katerim bi si darfurski prebivalci sami pridobivali vodo. "Nek gospod nam je podaril 20.000 evrov. Bil sem zelo ganjen," pravi Križnar. "Glavo moramo potegniti iz peska, celotna Evropa, in začeti reševati spore. Rešili pa jih bomo lahko samo z občutljivostjo, s katero se tako radi ponašamo. Prisluhniti moramo ljudem v stiski!"
Več v videoprispevku