Vihar Kyrill zahteval 43 žrtev

Berlin/Dunaj/Ljubljana/Dolenja vas pri Ribnici - Vihar, imenovan Kyrill, ki divja po Evropi in ga spremljajo vetrovi z močjo hurikana, je v noči na petek dosegel Avstrijo in Češko. Po zadnjih podatkih je zahteval že 43 življenj. V eni najhujših neviht v zadnjih 20 letih je samo v Veliki Britaniji umrlo 13 ljudi, v Nemčiji pa 11, večina zaradi podrtih dreves ali vej. Obenem je bilo več sto ljudi ranjenih, orkan pa naj bi povzročil tudi milijardno škodo.

Poleg smrtnih žrtev v Nemčiji in na britanskem otočju je orkan mrtve zahteval tudi drugod po Evropi. Na Nizozemskem je po zadnjih podatkih umrlo šest ljudi, na Češkem in Poljskem po štirje, v Franciji trije, v Belgiji pa dva človeka.

V Nemčiji kyrill povzročil za milijardo evrov škode

Samo v Nemčiji je po ocenah zavarovalnic nevihta, ki je največjo hitrost s 225 kilometri na uro dosegla v švicarskih gorah, povzročila okoli milijardo evrov škode. Natančnejše podatke bodo zavarovalnice sicer zbrale v prihodnjih dneh. Kljub silovitosti nevihte, ki je podirala drevesa, odkrivala strehe, povzročila prometne zastoje in izpade oskrbe z elektriko, pa je nemški minister za promet Wolfgang Tiefensee njene posledice označil za "relativno mile". Ob tem je sicer izrazil sožalje svojcem žrtev.

V nasprotju z ministrom pa je bil Kyrill, kar je starogrški izraz za gospod, po mnenju meteorologov ena najhujših neviht v minulih 20 letih. "Sodi v najvišjo ligo," je dejal Manfred Spatzierer z nemške meteorološke službe Meteomedia. V Veliki Britaniji takšnega viharja ne pomnijo zadnjih 17 let.

Po Evropi so se danes borili s posledicami neurja. V Nemčiji je bil zaradi podrtih dreves in napeljav še vedno oviran železniški promet, ki je v četrtek zaradi Kyrilla v celoti zastal. Zaradi podrtih dreves in kamenja je oviran tudi železniški promet na Otoku.

Letalski promet je medtem v Nemčiji in Veliki Britaniji že potekal nemoteno. Večina gospodinjstev v Nemčiji, z izjemo nekaterih delov na vzhodu države, je ponovno dobila elektriko. V nasprotju s tem je več tisoč gospodinjstev v Veliki Britaniji, kjer se tudi sicer življenje normalizira le počasi, še vedno brez elektrike.

Kyrilla je pospremilo obilno deževje, zaradi česar se je zvišala gladina rek in v mnogih nemških krajih sedaj obstaja nevarnost poplav. Nevihta je prinesla tudi visoke temperature; tako so na Dunaju danes namerili celo 20 stopinj Celzija. Je pa orkan razveselil nekatere šolarje. Na Bavarskem so namreč v vseh javnih šolah odpovedali pouk, v drugih nemških zveznih deželah pa so se lahko starši sami odločili, ali bodo svoje potomstvo poslali v šole ali ne.

Vreme pa se bo sodeč po napovedih meteorologov že kmalu spremenilo. Za Kyrillom nad Nemčijo prihaja ciklon Lancelot, ki s seboj prinaša deževje, pa tudi nižje temperature. Na severu Nemčije naj bi tako že v nedeljo snežilo.

V Veliki Britaniji 12 smrtnih žrtev

Iz Velike Britanije poročajo o 12 smrtnih žrtvah, za deset ljudi pa je bil Kyrill usoden v Nemčiji. Iz Poljske poročajo o šestih, iz Nizozemske o petih, iz Češke o treh, iz Francije in Belgije pa o dveh smrtnih žrtvah.

Veter, ki je dosegal hitrosti od 140 do 200 kilometrov na uro, je v Avstriji odkril več kot sto hiš, zaradi poškodovane električne napeljave pa je brez elektrike ostalo več kot 130.000 gospodinjstev.

V Avstriji poročajo o dveh huje poškodovanih osebah. Deževje in veter sta povzročila tudi kaos v prometu. Več cest po Avstriji je bilo ponoči zaprtih, neprehodni so bili tudi nekateri mejni prehodi med Avstrijo in Češko. Zaradi podrtih dreves je bil moten tudi železniški promet, prav tako je bil oviran promet na letališčih.

Promet v Nemčiji se počasi normalizira

V Nemčiji je zaradi poplav in obilnega deževja veliko ljudi noč na preživelo na reševalnih postajah. Veter, ki je pihal 100 kilometrov na uro, je izruval tudi električne drogove, tako da bo trajalo več dni, da bodo prebivalce znova oskrbeli z elektriko. Na severu države hudih poplav ni bilo, saj je veter pokrajino prečkal hitreje, kot so pričakovali. V Berlinu so včeraj morali izprazniti osrednjo železniško postajo, kjer se je sesul železni nosilec. Prvikrat v zgodovini pa so nemške železnice zaradi nevarnosti dreves in vejevja na tirih morale prekiniti vse vožnje. Vihar Kyrill je po poročilih nemških medijev najmočnejši v zadnjih 30 letih. Promet je danes zjutraj znova začel obratovati.

Avstrijske in nemške železnice so tudi sporočile, da potniški vlaki med Avstrijo in Nemčijo ne bodo vozili do sobote do 7. ure.

V Belgiji, na Nizozemskem in severni Franciji je Kyrill zahteval tri smrtne žrtve. Povzročil pa je tudi poplave cest po državah, zamude v letalskem prometu, odpovedali pa so tudi nekatere hitre vlake med Parizom in Londonom. Prav tako je odpovedana večina trajektov v Veliko Britanijo.

Na Češkem, kjer je Kyrill divjal s 180 kilometri na uro, so razglasili izredne razmere. Iz države pa tudi poročajo, da je brez električne energije ostalo več kot milijon gospodinjstev. Na Poljskem, kjer je Kyrill pihal s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, je brez elektrike ostalo okoli 800.000 gospodinjstev. Veter naj bi se sedaj pomikal proti Rusiji.

Veter popolnoma razkril šolo

Hud veter, ki je ponoči tudi nekaterim prebivalcem na Ribniškem in Kočevskem pometel kakšen strešnik s streh, je največjo škodo naredil na podružnični osnovni šoli v Dolenji vasi. Šola, ki je bila zgrajena pred 48 leti, je ostala popolnoma brez strehe, saj je veter odnesel celotno aluminijasto kritino z ostrešjem vred.

Zanimivo je, da je povsem nedotaknjena ostala streha telovadnice, ki stoji pravokotno na sedaj razkrito stavbo z učilnicami, prav tako pa posebne škode zaradi vetra ni opaziti na sosednjih stanovanjskih stavbah. »Po grobih ocenah je veter na OŠ Dolenja vas naredil za kakšnih 125 tisoč evrov škode,« pravi Jože Levstek, župan občine Ribnica.

Učenci in zaposleni OŠ Dolenja vas zaradi izrednih razmer niso imeli pouka. V ponedeljek pa se selijo v Ribnico, v stavbo matične šole OŠ dr. Franceta Prešerna, kjer jim je ravnatelj France Ivanec zagotovil tri učilnice. Pouk dolenjevaških osnovnošolcev bo tako potekal nemoteno in v dopoldanskem času. Občina pa je za učence in zaposlene z OŠ Dolenja vas organizirala dva avtobusa, ki jih bosta iz Dolenje vasi vozila v Ribnico in nazaj.

Največ nevšečnosti na Štajerskem in v Prekmurju

Močan veter, ki je včeraj največ nevšečnosti povzročil na Štajerskem in v Prekmurju ter se ponoči še okrepil, se je danes že precej umiril. Po nižinah je ponekod še vetrovno, a brez posebnih odstopanj, medtem ko v višjih legah veter še piha s hitrostjo okoli 70 kilometrov na uro, je povedal dežurni meteorolog na uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje Andrej Velkavrh. Meteorologi so največjo hitrost vetra ponoči izmerili na Kredarici, kjer je pihal s hitrostjo 162 kilometrov na uro.

Kljub močnemu vetru na Štajerskem večje škode ni bilo. Na ptujskem regijskem centru za obveščanje so povedali, da so še največ dela imeli uslužbenci Elektra Ptuj in gasilci, ki so odstranjevali drevje s cestišč. V naselju Kicar blizu Ptuja pa je na eni od hiš povsem odkrilo streho.

Na območju Maribora po besedah predstavnikov tamkajšnjega centra za obveščanje prav tako ni bilo veliko škode. Na eni od bencinskih črpalk v Slovenski Bistrici je razkrilo del strehe, enako pa se je zgodilo tudi na stanovanjski hiši v Laporju.

"V naslednjih dneh v Sloveniji ne pričakujemo močnejših vetrov," je napovedal Velkavrh, ki je ob Kredarici med višjimi legami z močnejšim vetrom izpostavil še Lisco, kjer je veter dosegel 112 kilometrov na uro, ter Roglo in Krvavec, kjer so merilniki hitrosti vetra pokazali rezultate okoli 95 kilometrov na uro. Po nižinah je na mariborskem letališču in v Murski Soboti veter dosegel hitrost 80, v Črnomlju 70 in Ljubljani 60 kilometrov na uro.

Drnovšek opozarja na klimatske spremembe

Predsednik republike Janez Drnovšek je na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj v svojem najnovejšem prispevku opozoril na vse bolj očitne klimatske spremembe. Ob tem ko nas je avgusta bolj zeblo kot januarja, po Evropi pa razsajajo orkani, je klimatske spremembe težko spregledati. Koliko sprememb in naravnih katastrof pa bo še treba, preden se prebudi zavest človeštva, se sprašuje Drnovšek.

Svetovna politika si zatiska oči pred podirajočim se naravnim ravnotežjem, opozarja slovenski predsednik. "Skoraj vsem je že jasno, kako zavožena je politika največje velesile, pa se je ta še vedno trmasto oklepa," je zapisal Drnovšek. Zakaj predsednik te "velesile" ne prevzame svetovnega vodenja na področju varovanja okolja, se sprašuje. Če bi to storil, bi mu Evropa, Japonska in Avstralija z veseljem sledile, pa tudi Rusija in Kitajska bi bili morda pripravljeni sodelovati, meni Drnovšek.

Predsednik tu vidi prostor za "leadership", s katerim bi si predsednik omenjene velesile zagotovil mesto v zgodovini kot velik predsednik. Namesto tega pa človeštvo "žaga vejo, na kateri sedi", časa za ukrepanje pa zmanjkuje. "Zdaj še ni prepozno. Kmalu pa bo," opozarja Drnovšek.