Na inštitutu Hurun Research, ki spremlja raven bogastva, so ta teden ugotovili, da je od stotih samo devet ultrabogatašev še obogatelo. Zanimivo je, je poudaril Rupert Hoogewerf, predsednik te organizacije in njen glavni raziskovalec, da gre za devet Kitajcev. Od 31. januarja do 31. marca so se kitajske borze bolje držale od ameriških in evropskih, je pojasnil Hoogewerf. Medtem ko so se vrednosti Dow Jonesa znižale za 21 odstotkov, ko so vsi evropski trgi zdrsnili navzdol v dvomestnih številkah, ko se je vrednost na japonskih trgih znižala za 18, v Hongkogu pa za 10 odstotkov, se je indeks na borzah v Šanghaju in Shenzhenu povečal za 0,2 odstotka. Skromno, pa vendar.
Medicinski izdelki in izobraževanje na daljavo
Prva stvar, na katero bi ob tem pomislili, je, da se je močna kitajska država poigrala z delnicami. Vendar je Hurun zatrdil, da je bilo ključno nekaj drugega. »Virus je po svetu ustvaril velikansko povpraševanje po medicinskih izdelkih, karantena je povzročila eksplozijo videokonferenc med poslovneži pa tudi izobraževanja na daljavo za otroke … Posebno presenečenje je veliko povpraševanje po svinjini,« je poudaril Hoogewerf.
Eric Yuan Zheng, ustanovitelj in predsednik platforme za videokonference Zoom Video Communications, je povečal bogastvo za 3,5 milijarde dolarjev, zdaj je vredno kar 8 milijard dolarjev. Število njegovih uporabnikov se je z 10 milijonov na dan, kolikor jih je naštel decembra, prejšnji mesec povečalo na več kot 200 milijonov na dan.
Alex Xu Hang in njegovo podjetje za izdelavo respiratorjev in medicinske opreme Mindray še vedno dobivata naročila z vsega sveta. Njegovo premoženje se je povečalo na 12,6 milijarde dolarjev.
Kolikšen dobiček si v času koronavirusa kopičijo kitajski milijarderji, se bo pokazalo šele čez čas. Negotovo je, kako se bo vse skupaj končalo za Erica Yuana Zhenga, glede na to, da je mesto New York prepovedalo uporabo njegovega zooma za izobraževanje na daljavo, potem ko se je pojavilo vprašanje nadzora nad zasebnostjo. Vendar Yuan povečanja vrednosti delnic pravzaprav ni ustvaril z neposredno prodajo, ampak predvsem s podarjanjem videostoritev učencem na Japonskem, v Italiji in ZDA, potem ko je to že storil za učence v karanteni na Kitajskem. »Če bi to priložnost izrabil za pridobivanje denarja, bi to bila grozljiva kultura,« je pred kratkim izjavil za Forbes. Hotel je povedati, da njegovo podjetje ni koronadobičkar. A je kljub temu ustvarilo dobiček.
Imunost milijard na preizkušnji
Presenetljiv dobiček je ustvarila družba Muyuan Foods: tri milijarde dolarjev v dveh mesecih. Zakonca, ki sta jo ustanovila, sta si nakopičila 22 milijard dolarjev. Koristil jima je neki drugi virus, tisti, ki je lani povzročil afriško prašičjo gripo in na Kitajskem pomoril skoraj polovico prašičev. Muyuan je izkoristil podporo vlade za odpiranje farm v letošnjem letu in na tem šibkem trgu, na katerem se je cena svinjskega mesa že pred pandemijo nezadržno povečevala, ustvaril velikanski zaslužek takrat, ko so mnogi imeli izgubo.
Na Hurunovem seznamu najbogatejših so na prvem mestu še vedno ZDA s 34 milijarderji, sledi Kitajska z 29. Forbes sledi tudi novopečenim milijarderjem, ki so se letos pridružili klubu ljudi, katerih imetje ima desetmestno številko. Kitajska je prispevala 80 milijarderjev, katerih skupno bogastvo je vredno 123 milijard dolarjev, na drugem mestu so ZDA s 44 novimi milijarderji, a je njihovo skupno imetje vredno 150 milijard dolarjev. Prava slika se bo pokazala, ko bo minilo leto koronavirusa. Takrat bo imunost milijard na veliki preizkušnji.