Višegrajska skupina za energetsko 
neodvisnost od Rusije

Dunaj - Predsednikom vlad Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske so se na pogovorih o medsebojnih odnosih, energetski varnosti EU, gospodarskem razvoju in dolžniški krizi sedemindvajseterice popoldne pridružili tudi nemška kanclerka Angela Merkel, avstrijski kancler Werner Faymann in ukrajinski premier Mikola Azarov.

Ko so se petnajstega februarja 1991 voditelji treh novih demokracij iz srednje Evrope Vaclav Havel, Lech Walensa in Jozsef Antall sestali v zgodovinskem madžarskem mestu ob Donavi (Slovaška se jim je pridružila pozneje), so si najbolj od vsega želeli usklajenega in čim hitrejšega vstopa v Evropsko unijo. Leta 2004 se jim je to skupaj s Slovenijo, Estonijo, Ciprom, Latvijo, Litvo in Malto to tudi posrečilo, še pred tem so te države postale tudi članice severnoatlantske vojaške zveze Nato.

Čeprav so se Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska potem razvijale vsaka po svoje, pa so povezave ostale, poznavalci navajajo, da države pogosto enako glasujejo o pomembnih vprašanjih Evropske unije. Skupaj imajo enako število glasov kot tradicionalni evropski velesili Nemčija in Francija in se jim je tako posrečilo pridobiti že številne koncesije.

Po lizboni še pomembnejša povezava manjših

Med članicami višegrajske skupine v preteklosti vse nikakor ni bilo idilično, Slovaška in Madžarska sta bili pod prejšnjima vladama celo na robu resnih obmejnih in drugih prepirov. Toda sodelovanje se je na koncu izkazalo za dovolj koristno za vse, zato ga nadaljujejo, občasno pa povabijo zraven tudi druge države. Vit Dostal iz češke Zveze za mednarodne študije pričakuje, da se bo teža višegrajske skupine z lizbonsko pogodbo še povečala, saj bo ta dala še več moči velikim državam in se bodo zato morale manjše še bolj povezovati. Madžarska zdaj predseduje EU, v drugi polovici leta pa ji bo sledila Poljska.

Za začetek bi države članice zdaj rade soodločale o tako pomembnih vprašanjih, kakor je energetska neodvisnost EU od Rusije, tudi to je bila ena od tem pogovorov, na katerih je slovaška premierka Iveta Radičova gostila češkega kolega Petra Nečasa, madžarskega Viktorja Orbana in poljskega Donalda Tuska. »Bistveno je, da na območju vzpostavimo fizični stik vsaj z dvema dobaviteljima plina zunaj EU,« navaja poljski časopis Rzeczpospolita del skupne deklaracije, ena od predlaganih energetskih zvez pa bi povezovala Poljsko in Hrvaško. Slovaška in Madžarska sta januarja že podpisali sporazum o skupnem plinovodu. V organizaciji Greenpeace pa članice višegrajske skupine obtožujejo, da so pri tem pozabile na varstvo okolja, saj po njihovem prepričanju namenjajo premalo pozornosti obnovljivim energijam.

Podpora Bolgariji

Češka, Poljska, Madžarska in Slovaška so tudi podprle prizadevanja Bolgarije za vstop v schengensko območje EU, a ni pričakovati, da bi temu sklepu z velikim veseljem prisluhnila visoka gosta iz Nemčije in Avstrije Angela Merkel in Werner Faymann. Mnogi predstavniki sedanjih članic evropske skupine brez meja od nadebudnih kandidatk najprej zahtevajo napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.