Tiskane izdaje
Rim - Rimska poslanska zbornica bo jutri glasovala o bilančnem poročilu, zaradi katerega je vlada prejšnji mesec že doživela poraz za en glas, potem pa čudežno preživela glasovanje o zaupnici. Še en poraz bi pomenil konec, ker po njem nove zaupnice ne bi bilo več, trdijo opazovalci.
Ozračje v Rimu pa je tako, da nihče ne ve, kako se bo iztekel usodni teden. Omenjajo pet možnih izhodov iz krize, najmanj verjetna različica naj bi bilo Berlusconijevo preživetje v palači Chigi. Ker pa je Vitez maček z devetimi življenji, si nihče ne upa napovedati ene same rešitve.
Dopoldne se je razvedelo, da so se ponoči v palači Grazioli, rimski zasebni rezidenci Silvia Berlusconija, srečali trije politiki, ki so vrh Ljudstva svobode. Berlusconi, njegova desna roka Gianni Letta in glavni tajnik vladne stranke Angelino Alfano. Nujni sestanek, na katerega v nedeljo ponoči ni bilo časa klicati nikogar drugega, je sprožil notranji minister Roberto Maroni, drugi mož Severne lige in pretendent na prestol že dolgo bolnega Umberta Bossija. Pozno zvečer je Maroni po televiziji izjavil, da vlada Silvia Berlusconija nima več večine v rimskem parlamentu.
Hkrati so objavili, da je vladajočo stranko zapustila tudi nekdanja televizijska zvezdnica Gabriella Carlucci. V parlamentu sta v klopeh Ljudstva svobode ostala samo še dva izmed ustanoviteljev Berlusconijevega gibanja Naprej, Italija. Nekdanji notranji minister Beppe Pisanu iz stare demokrščanske garde je konec tedna prestopil k opozicijskim demokristjanom. Časnik Repubblica je trdil, da je Berlusconi izgubil 20 glasov, drugi časniki so opozarjali, da je Vitez kupil nekaj novih imen prav z demokrščanskega seznama.
Gianni Letta, ki je operativno vodil vse tri Berlusconijeve vlade, je potem opozoril, da Italiji na plečih ostanejo prav vse težave in naloge, tudi če bo prišlo do spremembe. To so analitiki razložili kot napoved Berlusconijevega padca. Vitezov najvplivnejši propagandist Giuliano Ferrara je takoj potem presenetil z napovedjo, da je mogoče Berlusconijev odstop pričakovati vsak trenutek. Piskrček je včeraj opoldne pristavil še urednik časnika Libero, ki sodi med Berlusconijeva glasila. Moji viri so zaupanja vredni, Berlusconi bo odstopil najpozneje jutri, se je pohvalil.
Pet scenarijev za rešitev
Previdnejši analitiki in bolj izkušeni politiki ob takih novicah in napovedih niso prav nič skakali od navdušenja. Izračunali so, da samo odstop podjetnika, milijarderja in medijskega mogotca, ki že skoraj dve desetletji kroji italijansko politiko, še ni rešitev vseh problemov. Omenjajo od tri do pet scenarijev, ki da so že pripravljeni, od razpleta dogodkov pa je odvisno, kateri bo prišel na vrsto. Ena možnost je nova desnosredinska vlada brez Berlusconija, v katero bi vstopili okrepljeni demokristjani, vodil pa bi jo Gianni Letta, papeški komornik in vez med Rimom in Vatikanom. Boter take rešitve bi utegnil iz ozadja biti tudi kardinal Angelo Bagnasco, predsednik škofovske konference.
Več možnosti sicer napovedujejo rešitvi, ki bi bila bolj po godu Evropski uniji in dvojčku »Merkozy«, Merklovi in Sarkozyju. To bi bila tehnična vlada, ki bi pripravila novi volilni zakon in zagotovila uresničevanje varčevalnih ukrepov po volji EU, vodil pa bi jo nekdanji evropski komisar Mario Monti, sprejemljiv za ves spekter zmerne politike, od zmerne desnice do zmerne levice.
Tretja, manj verjetna možnost bi bila vlada narodne enotnosti, četrta - še manj verjetna - pa Berlusconijev obstoj na prestolu. Peta, vsaj toliko verjetna kot prvi dve, bi bile volitve že januarja prihodnje leto. Sproži jih lahko Berlusconi, če danes odstopi in vrže rokavico v obraz vsem nasprotnikom. Na volitvah tako spreten politik in pretkan demagog, kakršen je Berlusconi, lahko preživi in se celo vrne.
Za takojšnje predčasne volitve se poleg Berlusconija izrekajo tudi voditelji Severne lige, od katerih bo odvisno Berlusconijevo politično preživetje tega tedna. Premier je že prejšnji teden napovedal, da bo prosil za še eno zaupnico, ki pa bo nezaupnica, če jutri pade na glasovanju ob proračunskem poročilu.
Ta teden na mize senatorjev, za začetek v proračunskem odboru, prihaja tudi tako imenovani »maksi amandma«, v katerem naj bi bili vsi ukrepi za zmanjšanje javnega dolga in za spodbujanje proizvodnje, rasti in razvoja. V senatu bi bilo vseobsegajoči finančni zakon za začetek izhoda iz krize laže izpeljati kot v poslanski zbornici, ki mora ukrepe tudi še potrditi. Prav mogoče pa je, da bo vse te naloge že izpeljala nova vlada, kakršna koli že bo - verjetno brez Berlusconija.
