Vitez se ne bo dal odgnati kar tako

Rim - Italija spremlja še eno napeto poglavje iz romana o velikem Silviu Berlusconiju, ki že poldrugo desetletje prevladuje v rimski politiki, pa tudi v poslovnem svetu in še posebej v medijih. Potem ko je ustavno sodišče v sredo zavrnilo zakon o njegovi imuniteti, Viteza pa s tem spet naredilo dotakljivega, je ozračje skrajno naelektreno. Berlusconi je pobesnel, začel je zmerjati predsednika republike, ustavne sodnike, medije, vse je stlačil v isti koš levičarjev in rdečkarjev, svojemu »ljudstvu« pa razlaga, da gre za zaroto, za pravi pravcati udar, ki pa ga ne bo dovolil.

Sovražniki ljudstva, je med mahanjem z rokami in poskakovanjem pred novinarji vpil premier, so zaroto pripravljali dolgo in natančno, v rokah imajo tri četrtine vseh tiskanih medijev, državna televizija je popolnoma njihova, pa čeprav jo plačujejo vsi državljani, njihova so sodišča in - kar je najhujše - tudi ustavno sodišče, kamor so predsedniki republike v preteklosti postavljali izključno komunistične sodnike. Vsa država je ujeta v mrežo zarotnikov, zato se je lahko pripetilo, da so ustavni sodniki zavrnili zakon o nedotakljivosti premiera in drugih najvišjih funkcij v državi.

Boste že videli, iz kakšnega testa je Berlusconi, je v sredo pozno zvečer grozil premier. Tako razburjenega predsednika vlade italijanski televizijski gledalci verjetno še niso videli. Mahal je, vpil, se kolikor je mogoče omalovažujoče izrazil o vseh na italijanski politični in družbeni sceni, svoj besni traktat pa končal z v vzklikom Živela Italija, živel Berlusconi!

Politiki vseh barv so se potem zbrali v televizijskem studiu državne televizije, vpili drug čez drugega, eni pripravljeni na takojšnje spremembe, drugi previdni do skrajnosti. Najbolj jasen in pripravljen nemudoma vskočiti v morebitni prazni prostor je bil demokrščanski voditelj Pierferdinando Casini, ki je bil do lanskih volitev v Berlusconijevi spregi, zdaj pa je v opoziciji. Ugibajo, da bi za njim utegnili stati tudi nekateri kardinali Katoliške cerkve, ki je v Italiji izjemno močna politična sila, pa čeprav je njena ščitenka, zgodovinska in vsemogočna krščanska demokracija v devetdesetih pogorela zaradi korupcije.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela