Vlada prevzela nadzor nad južno in osrednjo Somalijo

Mogadiš/Adis Abeba/Bruselj - Somalijska vlada je sporočila, da je po skoraj dveh tednih srditih spopadov prevzela nadzor nad vsemi območji na jugu in v osrednjem delu Somalije, ki so bila pred tem pod kontrolo Zveze islamskih sodišč (UIC). Etiopski premier Meles Zenawi pa je medtem dejal, da bo mogoče etiopsko vojsko, ki je priskočila na pomoč vladnim silam v Somaliji, iz te države verjetno umakniti že v dveh tednih.

"Vlada je prevzela nadzor nad južno in osrednjo Somalijo. Zagotovili bomo, da se v tem delu države obnovita red in vladavina prava," je povedal somalijski minister za informiranje Ali Jama. Kot je še dejal, je vlada uveljavila nadzor tudi nad južnim pristaniškim mestom Kismayo, še zadnjo utrdbo islamistov, ki so jo ti zapustili v ponedeljek.

Somalijski premier Ali Mohamed Gedi pa je napovedal, da bodo začela letališča v Mogadišu v sredo ponovno obratovati. Letalski promet v Somaliji, kjer je bil od minulega tedna zaradi nasilja zaprt zračni prostor, bo tako ponovno stekel. Kot je pojasnil, bodo lahko v Mogadišu pristajala tako komercialna kot humanitarna letala, a pod enim pogojem: če bodo podjetja oziroma organizacije spoštovala pravila in pridobila potrebno avtorizacijo s strani vlade.

Kot je še zatrdil Gedi, jer uspelo vladnim silam ob pomoči etiopske vojske razgnati pripadnike UIC, zato večjih spopadov več ne pričakuje. UIC je sicer po skoraj dveh tednih spopadov z vladnimi silami in etiopsko vojsko priznala poraz, a obenem napovedala, da bo nadaljevala z gverilsko vojno.

"Odšli bomo takoj, ko bo mogoče," pa je parlamentu v etiopski prestolnici Adis Abeba zatrdil Zenawi. Kot je pojasnil, morajo etiopske sile somalijski vladi sicer pomagati zagotoviti stabilnost v državi, a bi se lahko iz sosednje države kljub temu umaknile že v prihodnjih dveh tednih. Somalijski premier je v nasprotju s tem minuli teden izjavil, da bo etiopska vojska v Somaliji ostala, dokler bo potrebno.

Kontaktna skupina o Somaliji

V Bruslju se bodo v sredo sešli predstavniki evropskih članic mednarodne kontaktne skupine za Somalijo - Velike Britanije, Italije, Švedske in Norveške -, ki bodo razpravljali o mirovnih prizadevanjih za Somalijo, je danes sporočilo nemško predsedstvo EU. Pobudo za srečanje je dal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, udeležila pa naj bi se ga še visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in evropski komisar za razvojno in humanitarno pomoč Louis Michel.

Cilj neformalnega delovnega srečanja, ki ga je Nemčija sklicala le dan po prevzemu polletnega predsedovanja uniji, je po navedbah nemškega predsedstva oceniti trenutne razmere v Somaliji ter uskladiti prizadevanja evropskih držav za dosego sprave in miru v tej vzhodnoafriški državi, kjer že skoraj dva tedna potekajo srditi spopadi med somalijskimi vladnimi silami in pripadniki Zveze islamskih sodišč (UIC).

Brezvladje od leta 1991

V Somaliji vlada brezvladje od leta 1991, ko so različne oborožene skupine strmoglavile diktatorja Mohameda Siada Barreja, nato pa se spopadle med sabo. Posredovanje ZN ni bilo uspešno in šele pred dvema letoma se je ob podpori ZN oblikovala vlada, ki pa ni nikoli prav zaživela. UIC je junija prevzela nadzor nad Mogadišem in večjim delom države, prehodna vlada pa je nadzirala le majhen del države okoli mesta Baidoa.

Napetost v državi se je stopnjevala, dokler niso med vladnimi silami in UIC pred dvema tednoma izbruhnili siloviti spopadi. Vanje se je vmešala še Etiopija, ki je 24. decembra lani tudi uradno sporočila, da so njene sile v Somaliji sprožile ofenzivo proti pripadnikom UIC. Vladnim silam je ob pomoči etiopskih vojakov uspelo prevzeti nadzor nad vsemi območji na jugu in v osrednjem delu Somalije, ki so bila pred tem pod kontrolo UIC. Ta sicer prisega, da bo nadaljevala z gverilsko vojno.

Etiopska vlada medtem trdi, da ima zakonsko in moralno obvezo, da podpira in brani mednarodno priznano somalijsko vlado, ter UIC obtožuje, da podpira etnične somalijske separatiste v Etiopiji. Voditelji UIC sicer priznavajo, da si želijo t.i. Velike Somalije, ki bi zajemala tudi etnične Somalce na vzhodu Etiopije, severovzhodu Kenije in v Džibutiju. Etiopija in Somalija sta se zaradi sporne meje v zadnjih 45 letih zapletli že v dve vojni.