Voditelji EU razdelili proračunski kolač

Bruselj – Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, so po več kot 30 urah intenzivnih pogajanj v zgodnjih jutranjih urah dosegli soglasje o novi finančni perspektivi, ki bo skupne proračune povezave usmerjala v obdobju 2007-2013. Kot so povedali diplomatski viri, bo skupna poraba v tem obdobju znašala 862,36 milijarde evrov ali 1,045 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kot je to v zadnji kompromisni ponudbi predlagalo britansko predsedstvo EU.

S to zadnjo ponudbo je sicer predsedstvo porabo povišalo za 13 milijard evrov, ki jih je razdelilo med nove članice povezave na postavki kohezijske pomoči ter 15 veterank na postavki razvoja podeželja; to so področja, kjer je predsedstvo v predlogu izpred vrha tudi opravilo največ rezov. Posamezne države so dobile tudi sredstva za posebne namene, npr. za razgradnjo nuklearke ali posamezne regije.

Evropski tisk o dogovoru EU o novi finančni perspektivi

Sklenili smo dogovor, ki bo Evropi omogočil, da bo šla naprej, je po zaključku dvodnevnega vrha EU v Bruslju, na katerem so se dogovorili o finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013, dejal predsedujoči uniji, britanski premier Tony Blair. Poudaril je, da je bilo ključno, da je bil dosežen dogovor o financiranju lanske širitve unije. "Na to bi rad gledal kot na investicijo, ki se bo bogato povrnila," je dejal.

Britanski novinarji so na Blaira naslovili številna vprašanja o tem, da je v dogovoru preveč popustil glede rabata v škodo Velike Britanije. "Rabat ostaja nespremenjen na vse stroške, razen na tiste, ki so povezani z gospodarskim razvojem novih članic," je zatrdil premier in dodal, da bo Velika Britanija tako prispevala svoj del za stroške širitve povezave.

Po drugi strani pa, je dodal, je Francija prvič izenačena z Veliko Britanijo, ko gre za neto prispevek v evropski proračun. Pričakovati je, da se bo britanski premier doma znašel na udaru hudih kritik opozicije in medijev, ker je popustil pri rabatu, ki ga je Londonu pred dvema desetletjema izposlovala tedanja premierka Margaret Thatcher.

Chirac: To je dober dogovor

Dogovor, ki smo ga po dolgih pogajanjih sklenili davi, je dober sporazum za Evropo, je dejal francoski predsednik Jacques Chirac. Izrazil je še prepričanje, da je EU uspela premagati krizo, v katero je zašla po zavrnitvi ustave in propadu finančnih pogajanj na junijskem vrhu. Pojasnil je, da dogovor ustreza trem glavnim ciljem, je solidaren do novink v EU, vzpostavlja enakost med članicami, ko gre za financiranje stroškov širitve, ter zagotavlja stabilnost tudi glede financiranja skupne kmetijske politike (CAP) do leta 2013.

Francoski predsednik je posebej izpostavil delo predsedujočega uniji, britanskega premiera Tonyja Blaira, ki je "naredil politično težko gesto", ko je pristal na spremembe v zvezi z rabatom, ki "bodo trajne in zagotavljajo, da bo Velika Britanija nase prevzela pravičen delež stroškov širitve".

Britanci bodo ugodnosti izgubljali postopoma

Britanski rabat pa se bo v prihodnjem sedemletnem obdobju znižal za največ 10,5 milijarde evrov, in sicer bo to znižanje postopno. Najkasneje z letom 2013 naj bi Velika Britanija tudi polno prevzela vse stroške širitve EU po 1. maju 2004, z izjemo porabe za skupno kmetijsko politiko.

Kar se modernizacije skupne blagajne tiče, pa bo Evropska komisija v obdobju 2008/2009 pripravila celovit predlog njene prenove, tako na strani odhodkov, vključno s skupno kmetijsko politiko, kot strani prihodkov, vključno z rabatom. Na tej podlagi bo nato odločal vrh EU, spremembe pa bo povezava upoštevala pri pripravi prihodnje perspektive, torej za obdobje po letu 2013.

Odzivi slovenske politike na sprejem prihodnje finančne perspektive

Makedoniji podelili status kandidatke za članstvo

Poleg dogovora o prihodnji finančni perspektivi pa so voditelji EU Makedoniji podelili status kandidatke za članstvo, kar je že pozdravil evropski komisar za širitev Olli Rehn. Kot je prepričan Rehn, gre za "pravičen signal" za celotno območje Zahodnega Balkana. Makedonija si status kandidatke, ki ga je sicer v začetku novembra predlagala Evropska komisija "zasluži iz objektivnega vidika", je menil Rehn. Voditelji članic unije, podobno kot komisija, sicer niso določili datuma za začetek pristopnih pogajanj s Skopjem, kot je poudaril Rehn, pa bo nadaljevanje procesa "odvisno od sposobnosti države" za nadaljevanje reform.

Je pa podelitev statusa kandidatke hkrati tudi "politično sporočilo celotni regiji Balkana," je še ocenil Rehn. "EU je dala jasno politično perspektivo tem državam, če bodo seveda izpolnile pogoje. Odločitev kaže tudi verodostojnost naše politike do Balkana" in dokazuje, da EU "izpolnjuje svoje zaveze," je sklenil komisar Rehn.