Tiskane izdaje
Damask − Ko je ameriški zunanji minister John Kerry dejal, da ni več nobenega dvoma o kemičnem napadu v Siriji, ki so ga najverjetneje izvedle vladne sile, je postalo jasno, da je vojaški napad mednarodne koalicije na režimske cilje v Siriji skoraj neizogiben.
Inšpektorji ZN so v okolici Damaska, kjer je bilo v uradno še vedno le »domnevnem« napadu s kemičnim orožjem ubitih več sto ljudi, svoje delo opravili le delno. Niso jih ovirali le ostrostrelci, temveč tudi dejstvo, da so sirske oblasti prizorišče vojnega zločina »počistile«.
Čeprav svetovna javnost čaka na strokovno mnenje o (ne)uporabi kemičnega orožja, je del mednarodne skupnosti že pripravljen na vojaško posredovanje proti režimu predsednika Bašarja al Asada. Iz Združenih držav prihajajo novice, da se je v kongresu že začel proces, ki je potreben za odobritev vojaškega posega. Ta bo − vsaj v prvi fazi − gotovo omejen na letalsko bombardiranje režimskih vojaških ciljev. Američani bi za letalske napade na Sirijo lahko uporabili svoja oporišča v Turčiji, oporišče na Kreti in vojaško ladjevje v vzhodnem Sredozemlju. Britanci so po poročilih s Cipra že okrepili svoje sile v letalski bazi v Akrotiriju.
Je dve leti in pol po začetku sirske vojne, ki bi jo bilo v prvih mesecih mogoče ustaviti z intenzivno diplomatsko akcijo, a se to zaradi geostrateških interesov vseh ključnih sil, ni zgodilo, z vojaškim posredovanjem (brez mandata varnostnega sveta ZN) sploh kakor koli mogoče »pozitivno« vplivati na razmere v padli državi? Po mnenju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova to ni mogoče, kar dokazujeta primera Iraka in Libije. »Regija je destabilizirana bolj kot kadar koli. Pri iskanju rešitve bi morali sodelovati vsi - z največjo mogočo odgovornostjo,« je izjavil Lavrov, ki že od prvega dneva vojne stoji tesno ob strani sirskega režima.
