Vojna za vodo

Novo poročilo nevladne organizacije Amnesty International obtožuje Izrael, da Palestincem na zasedenem Zahodnem bregu in na območju Gaze namenoma onemogoča dostop do pitne vode. »Popolen« in »diskriminatoren« nadzor nad vodnimi viri, ki ga že desetletja izvajajo izraelske oblasti, Izraelcem omogoča, da lahko dnevno porabijo približno štirikrat več vode kot Palestinci, proti katerim je judovska država z »vodno politiko« odprlo novo fronto. Povprečen Palestinec dnevno porabi okoli sedemdeset litrov vode, Izraelec približno tristo. Izraelske oblasti Palestincem na Zahodnem bregu ne izdajajo dovoljenj za gradnjo vodnjakov, zato se sušijo polja in propadajo še ostanki palestinskega kmetijstva. Najhuje je na območju Gaze, ki se po izraelskem bombardiranju vidnih virov in kanalizacije bori za vsako kapljo vode in utaplja v lastnih odplakah.

450.000 judovskih naseljencev, ki so se na zasedeni Zahodni breg naselili po šestdnevni vojni leta 1967, dnevno porabi več vode kot 2,3 milijona Palestincev, ki živijo na Zahodnem bregu, kjer je marsikje mogoče na nekaj sto metrih videti posušena palestinska polja in izsušene vodnjake na eni ter judovske bazene in sijoče zelena igrišča za golf na drugi strani zidu. Takšne, zelo pogoste podobe, so najmočnejši simobl razmer v Sveti deželi.

Kar osemdeset odstotkov vse pitne vode iz gorskih virov Zahodnega brega uporabljajo izraelska gospodinjstva. Palestinci nimajo dostopa tudi do bližnjevzhodne vodne zakladnice - reke Jordan, iz katere se napajajo tako Izraelci, kot Libanonci, Jordanci in Sirijci.

V poročilu Amensty International je zapisano, da Izraelci Palestincem velikokrat onemogočajo celo dostop do deževnice - denimo z uničevanjem cistern ali zastrupljevanjem vodnih zbiralnikov. Ti so velikokrat »tarča« objestnih izraelskih vojakov.

Eden izmed razlog za katastrofalno palestinsko oskrbo z vodo je po mnenju Amnesty International tudi neodgovorno ravnanje palestinskih oblasti, ki se v letih po dogovoru iz Osla niso bile sposobne soočiti ne z vsebinskimi, ne s tehničnimi in ne z varnostnimi vprašanji, ki so povezana z vodo, hkrati pa so v »prazno« pognale desetine milijonov dolarjev pomoči, ki so jo za izboljšavo in gradnjo vodne infrastrukture namenile zahodne vlade ter človekoljubne organizacije. Kljub temu, da je že dogovor iz Osla vseboval noto o neenotnem razdeljavnju vode, so se, piše v poročilu AI, razmere v zadnjih letih močno poslabšale.

Najhuje je na območju Gaze, kjer se ljudje (dobesedno) utapljajo v diviji kanalizaciji, pitne vode pa je iz dneva v dan manj. 90 do 95 odstotkov obalnih vodnih virov, tradicionalnega (iz)vira vode za celotno palestinsko enklavo ob Sredozemskem morju, je trenutno neuporabnih za človeško uporabo, izraelska blokada območja pa že skoraj dve leti preprečuje uvoz pitne vode in, predvsem, tehnologije ter orodij za njeno pridobivanje. Po izraelski ofenzivi so se razmere dramatično poslabšale, saj so izraelske sile med napadi uničile ali poškdovale velik del že tako dotrajane vodne infrastrukutre in kanalizacije, ki na območju Gaze ne deluje več, odplake pa zalivajo ulice in ceste, kar po mnenju zdravniških služb pomeni veliko možnost epidemij, predvsem kolere. Strokovnjaki Združenih narodov za podzemne vode vire, od katerih je (življenjsko) odvisen poldrugi milijon prebivlacev Gaze, so pred kratkim ugotovili, da je podvodni sistem tik pred razpadom, tako ali tako pa tudi »podzemnica« že dolgo ni več pitna, saj je količina nitratov v vodi v zadnjih letih skokovito narasla in zdaj znaša 331 miligramov na liter vode, najvišja dovoljena zgornja meja vsebnosti nitratov, ki jo določa Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) pa znaša 50 miligramov.

Avtorica poročila Donatella Rovera od izraelskih oblasti zahteva konec omejitev in ob tem omenja, da medtem, ko imajo Palestinci na Zahodnem bregu na voljo le kanček vodnih zalog, je dostop judovskih priseljencev do pitne vode skoraj neomejen. »Voda je osnovna potreba in pravica, toda za večino Palestincev je tudi malo nekvalitetne vode postalo 'luksuz', ki si ga zelo teko privoščijo. Izrael mora takoj končati svojo diskriminatorno politiko in umakniti vse omejitve,« pravi Donatella Rovera iz Amnesty International.

Izraelske oblasti so se na poročilo nemudoma odzvale v sebi lastnem slogu in poročilo označile za pristransko in netočno. Tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev je tako dejal, da izraelska stran spoštuje obveznosti določene v Oslu in da palestinske oblasti vode ne razdeljujejo dovolj učinkovito. »Povprečna poraba vode na Izraelca se je od leta 1967 zaradi učinkovitosti novih tehnologij celo znižala,« trdi Regev.