Vojni zločini: ugrabili 19 potnikov in jih na grozovit način umorili

Z javno tribuno Polnoletnost zločina so srbske nevladne organizacije Koordinacija civilne družbe iz Sandžaka, Program za mlade, Državljanske iniciative in Center za praktično politiko Beograd zaznamovali dan spomina na 27. februar 1993, ko je bilo iz vlaka na železniški postaji v Štrpcih ugrabljenih in umorjenih 19 srbskih državljanov.

Objavljeno
01. marec 2011 10.56
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd - Pripadnikom paravojaških enot Republike srbske je poveljeval haaški obsojenec Milan Lukić, doslej so našli posmrtne ostanke treh potnikov, storilcev pa še niso privedli pred roko pravice.

Na železniški postaji Štrpci so pripadniki paravojaških enot Republike srbske na čelu z Milanom Lazićem zaustavili vlak, ki je vozil na relaciji Beograd-Bar. Ugrabili so 19 potnikov, 18 muslimanov in enega Hrvata, ki so jih pozneje umorili na grozovit način blizu Višegradske banje. Nedolžne žrtve so bile v glavnem delavci iz Priboja, Prijepolja, Beograda in Podgorice.

Na spominski slovesnosti je župan Prijepolja Dragoljub Zindović ocenil, da gre za enega najtemnejših madežev v novejši srbski zgodovini. Po njegovih besedah lokalna skupnost, ki je nedolžnim žrtvam postavila spominsko obeležje, nima dovolj moči, da bi v celoti lahko razsvetlila zločin in storilce privedla pred roko pravice. Izrazil je upanje, da se tako hud zločin, ki mora biti v opomin vsem generacijam, ne bo nikoli več ponovil. Sklenil je s pozivom pristojnim republiškim organom, naj čim prej odkrijejo in identificirajo posmrtne ostanke vseh žrtev.

Miljenko Dereta iz Državljanskih iniciativ je menil, da neaktivna vloga države pri odkritju in kaznovanju zločincev ni naključna. Po njegovem mnenju je največji dosežek, da so tudi mladi, ki niso starejši od samega zločina, ocenili, da je zanj odgovorna država. Namestnik ombudsmana Miloš Janković je opozoril na predpise, ki družinam ugrabljenih in umorjenih potnikov preprečujejo, da bi uveljavili svoje pravice. Liberalno demokratska stranka je prepričana, da se brutalni zločin ni zgodil naključno, nesprejemljivo pa je, da družine žrtev 18 let čakajo, da bo država izpolnila svoje obveznosti, kaznovala odgovorne za zločin in jim tako zagotovila vsaj minimalno moralno, pravno, politično in človeško tolažbo.