Vojska toži Kronen Zeitung

Če vojska naznani časopis, je to teptanje medijske svobode? V Avstriji morda vendarle ne, saj imajo častniki in vojaški policisti očitno vtis, da je razvpiti Kronen Zeitung močnejši od njih celo na vojaškem področju in da ga lahko omejijo le s tožbo.

Objavljeno
17. februar 2011 22.17
Barbara Kramžar, Dunaj
Barbara Kramžar, Dunaj
Dunaj – V začetku tedna je najbolj brani in najvplivnejši avstrijski dnevnik objavil članek, v katerem po prepričanju avstrijskih častnikov poziva k neupoštevanju vpoklica. »Misel, da vojaška obveznost obstaja, a je nihče ne upošteva, je lahko za mlade zelo mikavna,« piše v časopisnem komentarju, za Eduarda Paulusa iz društva avstrijskih častnikov in Michaela Schafferja iz zveze vojaških policistov pa je to »hujskanje proti veljavnemu avstrijskemu ustavnemu pravu in zakonodaji«. Državno tožilstvo že preiskuje in če bodo ugotovili, da je takšno pisanje res kaznivo, čaka avtorje do dveh let zapora.

Obrambni minister Norbert Darabos se je že omejil od te akcije, dejal je, da mu je vseeno, kaj pišejo pri Kronen Zeitung, sam hoče stvarno razpravo o reformi vojske. Ni pa mogoče zameriti nikomur, ki v Avstriji dvomi o iskrenosti te izjave, saj mnogi prav najbolj branemu avstrijskemu časopisu pripisujejo vpliv na odločitev vrhov socialdemokratske stranke (SPÖ), da se bo začela zavzemati za poklicno vojsko. Dunajski župan Michael Häupl in kancler Werner Faymann sta pri tem povozila tudi svojega obrambnega ministra, ki se je do tedaj jasno zavzemal za ohranitev vojaške obveznosti, zdaj pa mora skupaj z zunanjim ministrom Michaelom Spindeleggerjem pripraviti osnutek nove varnostne doktrine

SPÖ: Spremembe v vojski – ali referendum

Kako živčen je mladi obrambni minister, priča tudi njegova odločitev za odpoklic enega od vrhovnih generalov, v sodelovanju z ljudskim zunanjim ministrom pa Darabos svoje jeze ne bo smel pokazati in bo moral delovati kot dober strankarski vojak. Avstrijski socialdemokrati namreč grozijo celo z referendumom, če koalicijska partnerica ljudska stranka (FPÖ) ne bo za spremembe v vojski. Pri podkanclerju in finančnem ministru Josefu Pröllu pa so ogorčeni, v koalicijski pogodbi ni namreč nič od tega, za kar se zdaj v vojaških vprašanjih zavzema kanclerjeva stranka. Mnogi v Avstriji se zato že sprašujejo, ali niso spori zaradi varnostne doktrine samo priročen izgovor, če bo ena ali druga stranka presodila, da bi ji tokrat vendarle prav prišle predčasne volitve, ali bolje povedano, če bo tako presodila SPÖ. FPÖ je pod taktirko Wilhelma Moltererja pred zadnjimi volitvami to taktiko že preizkusila in se ji ni izplačala, kancler je spet socialdemokrat. Vojaška razprava pa ima morda v očeh prvakov bolj leve od obeh osrednjih avstrijskih strank še to prednost, da so na istem bregu s časopisom Kronen Zeitung, ki ima s svojimi tremi milijoni bralcev velikanski vpliv, pa še kakšne škode, razen nespoštovanja koalicijske pogodbe, jim ni mogoče očitati.

Če se avstrijski sredinski politični prostor spet razgreva, pa so popolnoma hladnokrvni pri časniku, saj dobro vedo, da se jim neznanski vpliv, ki ga že imajo v avstrijski družbi, samo še povečuje. »Tožilski pregon smo že doživeli, skupaj z zasedbo redakcije,« pravijo in dodajajo, da je zanimivo, da svobodnjaki v osebi svojega generalnega sekretarja Herberta Kickla razmišljajo enako kakor vojaška policija. Prav je, da omenjajo tudi FPÖ, v pokerski igri za prevlado na avstrijskem političnem prostoru bi morali namreč tudi akterji sedanjega spora upoštevati nevarnost, da bodo največ točk spet enkrat dobili tretji, skrajni nacionalisti Heinz-Christiana Stracheja namreč. V razpravo o vojski se je že vmešala tudi razprava o nevtralnosti in Natu, to pa so v Avstriji kar eksplozivne teme.