»Vojvodina se bo odločno borila za svoje pravice«

Beograd – V skladu z zakonom, ki je bil sprejet leta 2009 z namenom decentralizacije države, bi Vojvodina do konca lanskega leta morala prevzeti 153 (dodatnih) pristojnosti. Proces prenosa je upočasnila gospodarska kriza, ustavila pa ga je odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo dvajset določil zakona, češ da so neustavna.

Predsednik vojvodinske vlade Bojan Pajtić pravi, da se bodo odločno borili za pravice Vojvodine. Po njegovem prepričanju Srbija lahko postane prava evropska država le, če bodo vsi resno razumeli proces decentralizacije in spoštovali drugače misleče, ne glede na njihovo politično opredelitev in ne glede na to, ali so glasovali zanje ali ne. Poudaril je še, da volivci v Vojvodini očitno niso glasovali za republiško vlado, ki je bila ravnokar sestavljena, čas pa bo pokazal, ali bo administracija v Beogradu dovolj zrela in odgovorna, da bo z modrim odnosom do Vojvodine presegla institucionalno krizo.

Poudaril je, da Vojvodina svojega predstavništva v Bruslju, ki ga je registrirala kot oddelek sklada za evropske zadeve, ne bo zaprla. Dodal je, da ne bo dovolil, da bi bili prebivalci pokrajine na severu Srbije prikrajšani za pravico do razvoja, ki jo imajo vse regije v Evropi. Navsezadnje imata to pravico tudi srbski mesti Niš in Kragujevac. Zato se Vojvodina ne bo sprijaznila s tem, kot je dejal Pajtić, da bo edina regija brez predstavnika v Bruslju, ki bi se boril za čim več sredstev iz evropskih skladov.

Po mnenju Pajtića je bila odločitev srbskega ustavnega sodišča sprejeta s ciljem zmanjšati avtonomijo Vojvodine, ne da bi se ustavni sodniki pri tem zavedali, kaj takšna odločitev prinaša. Če bo Vojvodina, ki sestavlja 30 odstotkov ozemlja in prebivalstva Srbije ter blizu 40 odstotkov njenega gospodarskega potenciala, prikrajšana za razvoj, je opozoril, to ne more biti dobro in koristno za državo. Pajtić je še opozoril, da je oporekanje že pridobljenim pravicam manjšin mednarodni problem, posledice te odločitve pa da bo Srbija šele občutila. Sklenil je z besedami, da je odločitev ustavnega sodišča posledica ozračja, ki je v Srbiji nastalo po supervolitvah, krila pa so mu dale tiste politične sile, ki so v devetdesetih letih diktirale politične in gospodarske razmere v srbski družbi.

Predsednik ustavnega sodišča Dragiša Slijepčević trdi, da razveljavitev določil zakona ni zmanjšala pravic in pristojnosti Vojvodine. Kot je pojasnil, so ustavni sodniki odločitev, ki ni določila meja vojvodinske avtonomije, pripravljali štiri mesece. Z razveljavitvijo posameznih določil zakona o pristojnostih Vojvodine je ustavno sodišče le sledilo veljavni ustavi, je dodal Slijepčević in ocenil, da številni srbski politiki v svojih glavah še vedno doživljajo ustavno sodišče kot demokratični okras.

Pozivi k reviziji ustave

Več nevladnih organizacij je v odzivu pozvalo k spremembi ustave ob široki javni razpravi, prvak Lige socialdemokratov Vojvodine Nenad Čanak pa je ocenil, da bo odločitev ustavnega sodišča privedla do zaostritve političnih razmer v državi in da nujno vodi v internacionalizacijo vprašanja Vojvodine, glede na to, da bodo vsa prizadevanja za večjo avtonomijo odslej razglašena za izdajo. Nekdanji predsednik zveznega ustavnega sodišča Momčilo Grubač pa meni, da problem ni v ustavnem sodišču, ampak v srbski ustavi iz leta 2006, ki je nujno potrebna revizije že zato, ker je bila sprejeta brez soglasja.

Po mnenju Vojislava Koštunice, voditelja Demokratske stranke Srbije (DSS), ki je leta 2009 skupaj s poslanci Nove Srbije (NS) vložila zahtevo za presojo ustavnosti sprejetega zakona o pristojnostih avtonomne pokrajine Vojvodina in statuta pokrajine, je zahteva za spremembo ustave neumnost. DSS in NS sta zahtevali ustavno presojo, ker sta menili, da bi sporna dokumenta lahko prispevala k neenakopravnosti državljanov Srbije in odprla vrata separatizmu, kar je spet poudaril Koštunica, ki je dejal, da je najpomembnejši državni in nacionalni cilj ohranitev ustave, ki državo drži skupaj. Po njegovem je poziv k internacionalizaciji vojvodinskega vprašanja odkrit poziv k rušenju države.

Srbski predsednik Tomislav Nikolić je v odzivu na izjave posameznih politikov, da ne bodo sprejeli odločitve o neustavnosti določb zakona o pristojnostih Vojvodine, poudaril, da je treba spoštovati ustavo, ki je najvišji pravni akt v državi, in odločitve ustavnega sodišča. Po njegovem mnenju morajo politiki v nasprotnem primeru zapustiti politiko, ne pa da pozivajo k rušenju pravne države. Sklenil je z ugotovitvijo, da v okviru Srbije ni mogoče imeti kvazidržav.