Tiskane izdaje
Ko je vojska leta 2014 z udarom odstavila zadnjo demokratično izvoljeno vlado, je bila obrazložitev strnjena v dve romantični besedi. Na ulice Bangkoka, ki so ga preplavili neredi, je bilo treba vrniti »ljubezen in mir«, je poudarjala hunta in hkrati obljubljala, da bo imela oblast v svojih rokah samo do ponovne vzpostavitve reda in miru, nato le še toliko, da bodo razkrinkani vsi nasprotniki monarhije in odpravljen finančni kaos, ki ga bodo pustili za seboj, nato pa le še do zamenjave na prestolu, glede na to, da je leta 2016 kraljevino pred smrtjo kralja Bumibola Aduljadeja pretresala politična kriza.
Za miren prevzem krone
Eden od argumentov za podaljšano vojaško diktaturo je bila potreba po tem, da bi njegovemu nasledniku Mahi Vadžiralongkornu zagotovili miren prevzem krone. Novega kralja bodo ceremonialno okronali šele v začetku maja, in to nekaj dni pred razglasitvijo uradnih rezultatov volitev. V državi, ki je od leta 1932 utrpela najmanj 13 vojaških udarov, se po tihem govori o morebitnem 14. udaru. Če bo na volitvah zmagala osovražena opozicija, bi to lahko bilo opravičilo za nadaljevanje vladavine z železno roko.
Približno 80 strank in več kot 2700 kandidatov se poteguje za 500 sedežev. FOTO: Soe Zeya Tun/Reuters
Vendar po mnenju opazovalcev verjetno ne bo takšnega scenarija. Pa ne zato, ker bi bila vojska oziroma nacionalni komite za mir in red (NCPO) deležen posebne priljubljenosti, temveč zato, ker so si generali z ustavnimi spremembami tako rekoč zagotovili, da bodo imenovali vseh 250 članov zgornjega doma, tako da bodo imeli prek senata velikanski vpliv na imenovanje premiera, kar je dolžnost, ki jo je mogoče zaupati tudi neizvoljenemu posamezniku. Sedanji predsednik vlade Prajut Čanoča lahko tako pričakuje volitve brez volitev. Čeprav ni kandidat za sedež v parlamentu, ga lahko hunta s pomočjo zgornjega doma pusti na tej dolžnosti, saj je sicer malo posameznikov, ki bi se tako kot on lepo prilegali »20-letnem načrtu« vsemogočne vojske, ki ga bodo dosledno upoštevale vse vlade, dokler se ne bo nekega dne na do zdaj neznan način končala manipulacija rojalističnih generalov.
Ustavne spremembe so bile posebej usmerjene v onemogočanje stranke Pheu Thai, za katero stoji nekdanji premier Thaksin Šinavatra. Čeprav od leta 2006, ko so ga z državnim udarom strmoglavili z oblasti, živi v samoizgnanstvu, pozneje pa je bil obsojen tudi zaradi korupcije, ki je očitno presegala celo tajski prag tolerance, je ta stranka še vedno priljubljena na severu in severovzhodu države, kjer bodo, kot je pričakovati, njeni kandidati tudi tokrat zmagali.
Po drugi strani je vojska ustanovila svojo stranko Palang Pračarath, ki so ji v predvolilni kampanji v prid vsi predpisi volilne komisije, kot so omejena uporaba družabnih omrežij za stranke, ki sodelujejo na volitvah, ali grožnje z aretacijami za objavljanje »lažnih podatkov« o hunti.
Tajskemu volilnemu telesu, ki šteje 52 milijonov volivcev, se ponujajo tudi demokratično usmerjene stranke, ki so zelo priljubljene na jugu države, vendar imajo bolj malo možnosti za uspeh v Bangkoku ali na severu. Kljub temu bo njihova udeležba na volitvah pripomogla k temu, da bo nedelja pravzaprav dan tajskega referenduma o demokraciji. Približno 80 strank in več kot 2700 kandidatov za 500 sedežev v parlamentu (od teh bo 300 izvoljenih neposredno, 150 pa razporejenih na podlagi priljubljenosti strank, ki se bo potrdila na volitvah) bo spomnilo, da je to država, ki je bila še pred kratkim eden od pomembnih zgledov azijske demokracije.
Čeprav skoraj nihče ne pričakuje, da se bo vojska odrekla oblasti, bo kljub temu slišati tudi glas ljudstva. Hunta je obljubila, da bo vzpostavila red na področju gospodarstva, a je nato izpolnila le majhen del teh obljub. Že zaradi tega lahko na Tajskem pričakujejo ponovno zaostrovanje družbenih napetosti. Nenadoma se dežela smehljaja nezadržno spreminja v množico namrščenih obrazov.
