Volitve na Bavarskem: cestnine kot kamen spotike

Berlin – Jutri, točno teden dni pred nemškimi zveznimi volitvami bodo svoje deželne predstavnike volili Bavarci. V 12,5 milijonski deželi s komaj 3,7 odstotno brezposelnostjo ter bruto proizvodom na prebivalca v višini več kot 36 tisoč evrov ni vprašanje, ali bo lahko krščanskosocialni premier Horst Seehofer nadaljeval z vladanjem, a tudi bavarske volitve niso brez nasprotij.

S 47 odstotki glasov na zadnjih raziskavah javnega mnenja lahko prvak CSU upravičeno računa na nadaljevanje vladanja, pa čeprav morda spet s podporo liberalcev. Bogata nemška dežela velja tudi za eno največjih gospodarstev vse Evrope in domovina podjetij kot BMW, Siemens, Audi, MAN in Adidas bi bila, če bi bila Bavarska neodvisna, tudi med največjimi na svetu. Že malce utrujeni socialdemokratski izzivalec Christian Ude tako nima veliko možnosti za širitev svojega uspeha iz prestolnice München, kjer vlada že dve desetletji, in edino vprašanje prihajajočih bavarskih volitev je, ali se bo tradicionalni konservativni vladajoči stranki posrečilo dobiti absolutno oblast ali ne.

Tako vsaj kaže večina predvolilnih raziskav, skupaj z voditeljico sestrske krščanskodemokratske stranke in kanclerko vse Nemčije Angela Merkel pa se tudi bavarski premier še ne more odpočiti. Med predvolilno kampanjo mu je nepričakovano padlo na glavo nekaj afer, med njimi še posebej protizakonito zaposlovanje ožjih sorodnikov visokih politikov njegove stranke in drugih, nekaj pa jih je ustvaril sam. V nedavnem televizijskem soočenju s socialdemokratskim izzivalcem Peerom Steinbrückom je kanclerka Merklova odločno zavrnila cestnine za državljane drugih držav na nemških avtocestah, brez katerih Seehofer menda ne bo podpisal koalicijske pogodbe.

Nemške ceste so v resnici prezasedene z avtomobili in tovornjaki, a si vseeno nobena članica EU ne bi mogla privoščiti cestnin le za državljane drugih držav. Poleg tega so vsem dostopne avtoceste, po možnosti brez omejitve hitrosti, eden od simbolov nemške svobode po katastrofalni diktaturi, zato bi cestnine ali vinjete državo potisnile v veliko bolj vroče razprave od tistih, kje dobiti denar za popravila cest in mostov. V berlinski kanclerski palači, kjer se tega dobro zavedajo, se morda že sprašujejo, ali se zvesti bavarski zaveznik, brez katerega bi tudi sami le težko vladali, spreminja v raketo, za katero nikoli ni jasno, kje in kdaj bo eksplodirala. Seehofer je v minulih mesecih že nekajkrat izgubil živce tudi zaradi neprijetnih novinarjev, ekipi televizijske družbe WDR je zaradi vztrajnega iskanja intervjuja s predsednico parlamenta Barbaro Stamm celo zagrozil z izgonom iz Bavarske. Bavarska je bila v Nemčiji res vedno nekaj posebnega, a vseeno ne tako zelo, da bi lahko iz nje metal poročevalce iz drugih nemških dežel.

Afere kot aferice

Poznavalci bavarskega političnega položaja verjamejo, da vedo, zakaj je premier tako ostro prijel iskalce intervjuja s konservativno predsednico parlamenta. Prav Barbara Stamm se je morala med prvimi soočiti z afero zaposlovanja najožjih sorodnikov pri deželnih parlamentarcih, premier Seehofer pa je že poleti počistil v svojem štabu in v stranki ter zahteval tudi odstope, zato je tik pred volitvami upal, da bo afera potihnila. Res so soproge ali druge najbližje sorodnike zaposlovali tudi visoki politiki opozicijskih strank, zaradi moči CSU pa jih je bilo vseeno več iz njegove.

Ker je tradicionalni bavarski vladajoči stranki takšno ali drugačno vladanje zagotovljeno tudi po petnajstem septembru, so tudi največje afere videti bolj aferice, CSU pa vseeno lahko še povzroči težave konservativno-liberalni navezi na zvezni ravni, tudi zaradi vprašanja cestnin. Nemški minister za promet Peter Ramsauer, ki prihaja iz CSU, je že zanikal nasprotovanja, ker pa sta bila jasna tako Horst Seehofer kot Angela Merkel, jih bodo morali šele dobro pomiriti. Mnogi upajo, da bo iz malega bavarsko-zveznega besednega dvoboja prišle nove pobude za obnovo nemških avtocest, ki je po prepričanju strokovnjakov marsikje že nujna. Medtem ko je Nemčija reševala Grčijo in druge južnoevropske države, je pozabila na svoje ceste in mostove, obtožuje tudi socialdemokratski izzivalec kanclerke Merklove Steinbrück. Sam bi za infrastrukturno obnovo porabil del višjih davkov za bogate, ki jih zagovarja, in nemški konservativci se morajo bati, da ne bi bile takšne predvolilne obljube všeč prevelikemu številu še neopredeljenih volivcev.

Nemški konservativci lahko sicer upajo, da bodo ohranili prevlado v še eni od nemških dežel, kjer volijo v septembru, na dan zveznih volitev se bodo namreč odločali tudi v Hessnu, kjer zdaj zelene zavirajo vse manj ugodne številke na zvezni ravni. Zato pa je zvezno vlado unije CDU/CSU in liberalcev tudi v ponedeljek v bundestagu dobro napadal socialdemokratski kanclerki kandidat in vse nemške septembrske volitve s tem postajajo volj negotove.