Beograd – Bolgari so danes na predsedniških volitvah izbirali naslednika Georgija Prvanova, ki se mu končuje drugi zaporedni mandat na čelu države. V Bolgariji je za izvolitev predsednika v prvem krogu zahtevana več kot 50-odstotna volilna udeležba, na predsedniških volitvah pa je nastopilo kar 18 kandidatov.
Novi predsednik se bo moral soočiti predvsem z nerešenim vprašanjem romske manjšine in prizadevanjem za širitev schengna tudi na Bolgarijo, ne glede na to, da je vloga predsednika države bolj ali manj ceremonialna. Romi so še vedno najbolj zavračana etnična skupina, Bolgariji pa za zdaj nič ne pomaga, da je formalno izpolnila vse kriterije za vstop v schengensko območje.
Ker v Bolgariji na volitvah nastopata skupaj kandidata za predsednika in podpredsednika države, je bolgarski živelj izbiral med 18 kandidatnimi pari. Po rezultatih zadnjih anket imata največ možnosti za zmago nekdanji minister za regionalne zadeve 47-letni Rosen Plevneljev iz vrst vladajoče desno usmerjene stranke GERB in ministrica za pravosodje Margarita Popova, ki je njegova podpredsedniška kandidatka.
Za drugo mesto se bosta po predvidevanjih potegovala nekdanji zunanji minister in sedanji evropski poslanec Ivajlo Kalfin iz vrst socialistov ter prva evropska komisarka iz Bolgarije in nekdanja ministrica za evropske zadeve Meglena Kunevo. Ankete so Plevneljevu napovedale 40-odstotno podporo, Kalfinu okoli 30, Kunevi pa okoli 17 odstotkov glasov.
V Bolgariji poleg predsedniških potekajo tudi lokalne volitve, ki jih spremljajo svarila o kupovanju glasov in drugih manipulacijah. Transparency International je tako navedla, da je vsak peti Bolgar pripravljen prodati svoj glas. Kupovanje glasov se je v Bolgariji razmahnilo predvsem po vstopu v EU leta 2007, ko je dobila lokalna oblast dostop do evropskih sredstev. Posebna komisija za dokumente nekdanje tajne obveščevalne službe, ki je preverila kandidate, je pri treh predsedniških kandidatih in 275 kandidatih za župane razkrila njihove povezave z nekdanjo službo državne varnosti.













