Tiskane izdaje
Moskva - V 13 ruskih regijah in zveznem mestu Sankt Peterburgu je rusko prebivalstvo na nedeljskih lokalnih volitvah potrdilo premoč prokremeljskih strank pred prihajajočimi decembrskimi parlamentarnimi volitvami in predsedniškimi volitvami marca prihodnje leto. Vladajoča stranka Združena Rusija si je zagotovila vodstvo v 13 ruskih regijah (dosegla je tudi do 70 odstotkov podpore), nedavno oblikovana Pravična Rusija pa je po doslej znanih neuradnih rezultatih zasedla pričakovano drugo mesto.
Rusija teži k dvostrankarskemu sistemu po ameriškem zgledu
Skupno se je med 14 regijami na tretje mesto tokratnih lokalnih volitev uvrstila Komunistična stranka, na četrto pa ultranacionalistična Liberalno-demokratska stranka. Uradni izidi volitev bodo znani v naslednjih dneh.
Rezultati nove prokremeljske stranke Pravične Rusije potrjujejo domneve nekaterih strokovnjakov, da Rusija teži k dvostrankarskemu sistemu po ameriškem zgledu, ki naj bi že na decembrskih parlamentarnih volitvah pripeljal do manjšega števila strank v ruski dumi. "Te volitve so bile prvi preizkus novega dvostrankarskega sistema v Rusiji, ki se je za Kremelj izkazal kot povsem uspešen," ocenjuje danes tednik Kommersant Vlast in dodaja, da se, kot kaže, kremeljski strategi očitno niso zbali, da bo medsebojni obračun med vladnima strankama zamajal temelje državnosti.
Pravična Rusija je glasove pridobivala na račun Združene Rusije, ta pa večje škode zaradi tega ni utrpela. Ostale stranke so se znašle na obrobju političnega procesa. In ker bosta odslej politični boj bili le dve prokremeljski stranki, se na decembrskih volitvah ostalim strankam piše še slabše, pa ne toliko zaradi nedeljskega rezultata volitev, kot zaradi tega, da se v prihodnosti v javnosti ne bodo več toliko pojavljale, s čimer bodo počasi tonile v pozabo, menijo nekateri ruski mediji.
Volitve zaznamovale novosti
Kot je znano, so tokratne volitve zaznamovale tudi nekatere novosti. Tako v desetih od 14 regij ni bila potrebna minimalna volilna udeležba, z lani sprejetim zakonom pa je bil volilni prag dvignjen na sedem odstotkov. Novost je bila tudi, da na glasovnicah ni bilo več mogoče obkrožiti "glas proti vsem", ki je v preteklosti pogosto pokazal nezadovoljstvo prebivalstva nad vladajočimi elitami.
Tokratno volilno kampanjo so v Rusiji že označili za najdražjo, saj so politične stranke zanjo namenile več kot 40 milijonov evrov. Sicer pa je za mirno izvedbo volitev skrbelo kar 30.000 policistov in pripadnikov ruskih oboroženih sil, čeprav so volilno kampanjo vendarle pospremili nekateri škandali; od lažnih vabil na shode ter ponarejanja plakatov, do odkritega kriminala, pritiskov in groženj.
