Ursula von der Leyen lošči kadrovski razrez 

Bruselj – Izvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v sklepni fazi sestavljanja komisarske ekipe za petletni mandat. Kadrovski organigram je po neuradnih podatkih »skoraj končala«. Uhajajo prve informacije o imenih za posamezne položaje, a nič še ni gotovo.

Po informacijah iz krogov, ki so bili okvirno seznanjeni z njenimi načrti, je odprtih le še štiri ali pet položajev, ki so povezani z italijansko odločitvijo. Zaradi vladne krize v Rimu Italija namreč še ni predlagala kandidata. To se bo zgodilo v prihodnjih dneh, in če bo vse šlo po načrtih, bo predsednica evropske komisije predstavila komisarski kolegij v začetku prihodnjega tedna. Od doslej omenjenih kandidatov lahko težave v nadaljnjih postopkih pričakujeta dva. Eden od njiju je po neuradnih navedbah nekdanji madžarski minister za pravosodje László Trócsányi iz Fidesza.

Po navedbi virov v evropski komisiji kljub drugačnim ugibanjem ne bo posebnega resorja za Afriko. To bi namreč afriške države lahko razumele kot »negativno konotacijo«. Ključno vlogo pod Ursulo von der Leyen naj bi imela izvršna podpredsednika, Nizozemec Frans Timmermans in Danka Margrethe Vestager. Ključna vsebinska sklopa naj bi bila evropski zeleni pakt in ­digitalna Evropa. O konkretni razdelitvi portfeljev še ni veliko znanega. Slišali smo, da naj bi raz­vojno sodelovanje in človekoljubna pomoč pripadla socialistom ali liberalcem (Prenovimo Evropo).

EU kot globalna igralka

Kot kandidata za proračunskega komisarja omenjajo Avstrijca Johannesa Hahna (EPP), ki je bil zadnjih pet let pristojen za širitev. Kdo bi lahko za njim zasedel področje širitve, še ni znano. Gotovo je, da bo resor ostal, saj je menda predsednica evropske komisije prepričana, da bi glede na pretekle izkušnje Unija morala ostati dejavna v balkanski regiji. Tako naj bi se izognili temu, da bi njeno mesto zavzeli drugi akterji. Močen gospodarski resor se po neuradnih informacijah obeta Portugalki Elisi Ferreira. 

Ursula von der Leyen menda pripisuje veliko vlogo načrtom o EU kot globalni igralki. V tem kontekstu pravila konkurence ne bi smela ovirati nastanka velikih uspešnih evropskih podjetij. To se je, denimo, zgodilo pri združevanju železniških divizij nemškega Siemensa in francoskega Alstoma. Parizu, ki pošilja v Bruselj namestnico guvernerja centralne banke in nekdanjo obrambno ministrico Sylvie Goulard, se obeta kateri od najmočnejših resorjev. Tudi vzhodne članice, ki so pri delitvi vodilnih položajev v EU ostale praznih rok, naj bi dobile vplivnejšo ­funkcijo.

Informacij o predvidenem položaju za slovenskega kandidata ­Janeza Lenarčiča še ni.