Vonj smrti veje v Mogadišu

Mogadiš – Po šestih mesecih miru in vladanja s trdo roko, ki so ga Somaliji prvi po šestnajstih letih kaosa in vojne prinesli islamisti, se je država spet pogreznila v novo krvavo vojno. Islamske milice, ki so se po prihodu etiopske vojske v Mogadiš na začetku leta razkropile po jugu države, se počasi vračajo v mesto in začenjajo gverilsko vojno proti etiopskim okupatorjem in njihovim podanikom iz vrst somalske prehodne vlade. Če mednarodna skupnost ne bo posredovala do konca meseca, pravijo prebivalci Mogadiša, bo somalska prestolnica postala novi Bagdad.

Mogadiš je prejšnji konec tedna zajel val spopadov med etiopskimi silami in povratniki iz vrst radikalne Zveze islamskih sodišč (UIC), ki so med begom na jug države skrili orožje in se – večina – preoblekli v civilna oblačila. Kljub velikim izgubam, ki naj bi jih bili pripadniki Zveze islamskih sodišč doživeli med ameriškim bombardiranjem in v spopadih z elitnimi etiopskimi enotami, se je menda v Mogadiš vrnilo približno pet tisoč maščevanja željnih borcev. Petkov raketni napad na Vilo Somalijo, kjer biva začasni somalski predsednik Abdulah Jusuf, in poznejši ulični spopadi so v do tal porušeno mesto, po katerem se je mogoče gibati samo v številnem oboroženem spremstvu, vrnili vonj smrti.

»Zgodaj zjutraj sem se odpravil na tržnico, kjer imam manjšo stojnico. Takoj, ko se je na trgu nabralo veliko ljudi, so prišli etiopski vojaki in začeli streljati. Največ s tanka. Ljudje so padali po tleh in kričali. Vse je bilo krvavo. Ležal sem na tleh. Nisem se mogel premakniti. V šestnajstih letih vojne nikoli nisem bil ranjen, zdaj pa so me ustrelili etiopski vojaki, tisti, ki sploh ne bi smeli biti tu,« ležeč v skromni bolniški postelji razlaga Wahali, ki so ga skupaj z drugimi ranjenci takoj po odhodu etiopske vojske s prizorišča napada odpeljali v bolnišnico v Medino, edino, ki (ob podpori Mednarodnega Rdečega križa) v Mogadišu ponuja brezplačne zdravstvene storitve. Njegove noge so povite z debelimi povoji. Kri se počasi prebija na plan. »Vse me boli. Slabo mi je,« med čakanjem na operacijo vzklikne goli starec. V prenatrpani bolnišnici zaudarja po urinu in močnih čistilih. Nekaj bolnikov in ranjencev leži na tleh. Okoli njih so zbrani številni sorodniki, ki kličejo na pomoč in molijo.

Priče pokola na mogadiški tržnici so nam pripovedovale o najmanj desetih mrtvih in petnajstih ranjenih. Strah jih je bilo, da se bo etiopsko in vladno maščevanje za nočni napad na predsedniško palačo stopnjevalo. »Nihče nas ne ščiti. Naše življenje nima nikakršne vrednosti,« nam pove nečak 65-letne Marian Weheve, ki sta ji dve etiopski krogli prestrelili lobanjo. Starka je po besedah kirurga uspešno prestala operacijo, toda njeno življenje visi na nitki.

Reportažo v širši obliki si preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela