Tiskane izdaje
Kot je namreč po današnji seji vlade na Dunaju dejal Faymann, on ni za "velika omizja s številnimi žarometi in brez smisla".
Faymann bo v sredo obiskal Slovenijo, kjer se bo sestal s premierom Borutom Pahorjem. Kot je napovedal danes, o konkretnem številu dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem na tem srečanju ne bo govora. Pripravljalni pogovori z Ljubljano so po njegovih besedah tudi pokazali, da slovenska stran tega ne pričakuje. Vsem je namreč jasno, da pri tako občutljivih zadevah ne more biti dogovora brez soglasja koroških Slovencev.
Kancler je danes tudi poudaril, da načrtuje pogovore z Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki ima oblast na avstrijskem Koroškem. Če se bo izkazalo, da BZÖ ni zainteresiran za doseganje rešitve, pa bo treba preveriti, ali se da doseči dogovor s preostalimi tremi strankami (socialdemokrati (SPÖ), ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi). Primarni cilj je sicer vključiti vse stranke, je povedal.
O konkretnem časovnem okviru za rešitev spora glede dvojezičnih tabel Faymann ni želel govoriti. "Človek v politiki ne bi smel lagati," je dejal, a dodal, da bi moral biti spor rešen že davno. Poslej se bo iskalo možnosti, kako pomagati uresničiti razsodbo ustavnega sodišča. Lokalnega prebivalstva pri tem ne bodo obšli, ampak bo vključeno v pogovore, je še zatrdil kancler.
Mölzer, ki prihaja iz vrst svobodnjakov (FPÖ), se je med drugim zavzel za uresničitev dogovora t. i. Koroške skupine za konsenz iz leta 2006
Pred obiskom Faymanna v Sloveniji se je oglasil tudi evropski poslanec iz Avstrije Andreas Mölzer. Mölzer, ki prihaja iz vrst svobodnjakov (FPÖ), se je med drugim zavzel za uresničitev dogovora t. i. Koroške skupine za konsenz iz leta 2006, ki predvideva dvojezične table v 141 krajih na avstrijskem Koroškem.
Kot namreč ocenjuje Mölzer, pri dvojezičnih tablah ne gre za označevanje zaprtega slovenskega ozemlja na južnem Koroškem, ampak za prikaz "zgodovinskega in kulturnega obstoja slovenske etnične skupine, ki se je zaradi družbenokulturne nivelizacije v zadnjih desetletjih močno skrčila".
Po drugi strani pa Mölzer meni, da bi bil že čas, da se začnejo tudi v Sloveniji znova uporabljati staronemška krajevna imena. "Nenazadnje so imeli Ljubljana (Laibach), Maribor (Marburg), Celje (Cilli) in Ptuj (Pettau) še pred sto leti večinsko nemško prebivalstvo," je opozoril v današnji izjavi.
