Tiskane izdaje
Kdo so njihovi evropski podporniki, je razvidno z magnetograma zadnje seje sveta za vzpostavitev miru v BiH (PIC), ki je pricurljal v javnost. Na seji so poskušali določiti skupna stališča za primer, da bo predsedujoči predsedstva BiH Milorad Dodik uresničil svoje grožnje, kot je umik vseh Srbov iz državnih institucij ali razveljavitev sporazuma o oboroženih silah BiH.
Iskanje grešnega kozla
Veleposlanik Velike Britanije Matthew Field je predlagal, naj Dodika javno opozorijo, da mu ne bodo oprostili destrukcije državnih institucij. Proti so bili francoski, ruski in italijanski predstavniki v PIC, ki so se zavzeli za bolj blag odziv na Dodikove grožnje. Francija je tudi na začetku vojne v BiH vodila prosrbsko politiko. Tedanji predsednik François Mitterrand je namreč odvrnil ZDA od vojaškega posega. Analitiki so italijanski preobrat pripisali lobiranju in krepitvi desnice.
Da poskuša Moskva z vsemi sredstvi zavarovati svojega igralca v BiH, ni nič novega, presenetilo pa je, da se do njega zaščitniško obnaša delegacija EU v BiH. Njen bivši šef Lars Gunar Wigemark je tesno sodeloval z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Ivancovim, njegovi nasledniki pa so ocenili, da je glavni krivec za propad oblikovanja oblasti v BiH hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić.
Po njihovem oblikovanja oblasti ni treba pogojevati, Komšić pa je blokiral oblikovanje novega sveta ministrov BiH, ker Dodik noče dati zelene luči za prvi letni nacionalni program reform v okviru akcijskega načrta za članstvo v Natu. Ni se mogoče izogniti vtisu, da ima tako Komšićeva odločnost kot tudi odločnost bošnjaškega člana predsedstva BiH Šefika Džaferovića ameriški pridih. V igri je vrnitev ZDA na balkanska žarišča.
Ključna pot BiH v Nato
Poleg Britancev so se za zavarovanje državnih institucij BiH zavzeli še Američani, Nemci, Španci, Nizozemci, Japonci in Turki. Španija je zaradi katalonskega problema proti vsakemu separatizmu, Nizozemci imajo slabo vest zaradi Srebrenice, Turčija je tradicionalno naklonjena Bošnjakom, Nemčija si prizadeva ohraniti vodilno vlogo na Balkanu, Japonci podpirajo vladavino prava v mednarodnih odnosih, Američani pa so kot tvorci daytonskega sporazuma za ohranitev celovitosti BiH. Po njihovem gre pri sprejetju letnega nacionalnega programa reform za spoštovanje obstoječega pravnega reda, ki ne sme biti odvisno od politične volje sedanjih oblastnikov.
ZDA so z imenovanjem Matthewa Palmerja za posebnega odposlanca državnega sekretarja za Zahodni Balkan dvignile na višjo raven ameriški interes za BiH. Palmer je kot prednostno nalogo na svoji agendi izpostavil tudi nadaljevanje poti BiH v Nato. Tu ne gre toliko za skrb za BiH kot za rusko pozicioniranje v Srbiji in Republiki Srbski, ki ga je Washington ocenil kot grožnjo geostrateškim interesom ZDA in Nata.
