Vrata EU ostajajo odprta

Bruselj - Najprej moramo pospraviti po hiši, da se bomo lahko širili in da bomo lahko močnejši na svetovnem odru, je po koncu dvodnevnega zasedanja v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Toda vrata v hišo bodo ostala odprta," je poudaril, tako za države Zahodnega Balkana kot za Turčijo. "Nikakršnih novih pogojev nismo postavili, vrata so odprta," je zatrdil tudi predsedujoči uniji, finski premier Matti Vanhanen, a poudaril pomen doslednega izpolnjevanja pogojev za članstvo.

"Pretekle širitve so bile uspešne in tudi prihodnje širitve bodo uspešne," je na novinarski konferenci po koncu zasedanja uvodoma poudaril Vanhanen. "Seveda je pomembno, da države kandidatke za članstvo izpolnijo določene pogoje," je dodal.

"Širitev krepi vlogo Evrope v svetu," pa je poudaril Barroso in opozoril na potrebo po boljšem institucionalnem okviru za nadaljevanje širitvenega procesa. O nadaljnjih korakih ustavne pogodbe še ni konkretnega soglasja, je pa prevladalo mnenje, da je boljši institucionalni okvir nedvomno potreben, je povedal predsednik komisije.

Unija naj bi tako po besedah komisije in predsedstva tempo prihodnji širitvi narekovala uravnoteženo, države članice pa so se razdelile na dva tabora, ki izpostavljata vsak svoj pol te uravnotežene politike.

Potrdili zamrznitev pogajanj s Turčijo in evropsko perspektivo Zahodnemu Balkanu

Evropski svet je danes potrdil ponedeljkovo odločitev zunanjih ministrov, ki so delno zamrznili ali omejili pristopna pogajanja s Turčijo, ker ne spoštuje carinskega protokola in noče v celoti odpreti svojih pristanišč in letališč za ciprska letala in ladje.

Voditelji unije so ponovno potrdili tudi evropsko perspektivo državam Zahodnega Balkana, pri čemer so izpostavili predvsem Srbijo, Makedonijo in Kosovo. EU "močno podpira" prizadevanja posebnega odposlanca ZN za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija, ki je predlog rešitve za prihodnji status Kosova napovedal po srbskih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma 21. januarja prihodnje leto, je dejal Vanhanen.

V primeru Srbije pa je večina voditeljev poudarila, da pogoja celovitega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni mogoče zaobiti. "Vedno sem govoril, da je Srbija dobrodošla v uniji, a da mora izpolnjevati določene pogoje, povezane z aretacijo generala Ratka Mladića," je dejal francoski predsednik. "To je ključen pogoj," je poudaril.

Chirac: Unija ni v idealni situaciji

Francija je sprejela politično odločitev, da bo po Hrvaški o vstopu vsake nove države, ki bo želela v EU, odločala na referendumu in tako bo tudi v primeru Makedonije, je dejal francoski predsednik Jacques Chirac na novinarsko vprašanje, zakaj je v primeru Makedonije potreben referendum. Temeljni cilj je, da je širitvi naklonjena javnost, da se posvetujemo z državljani in da dobimo njihovo soglasje, je poudaril. "Makedonija ni problem. To je simpatična in majhna država, ki z referendumom v Franciji ne bo ničesar izgubila, temveč bo pridobila podporo ljudstva," je poudaril.

Unija ni v idealni situaciji, je še ocenil francoski predsednik in poudaril, da je potreben sistem, ki "omogoča mir in demokracijo", pri čemer ni pomembno, koliko članic vključuje - 25, 27 ali 30. "Med 25 ali 27 članicami ni velike razlike," je dejal. Institucionalni ustroj je velik problem za učinkovito delovanje unije, je še dodal in navedel primer časovnih omejitev govorov posameznih udeležencev razprav na vrhovni ravni.

"Včeraj smo imeli zelo zanimivo razpravo o Zahodnem Balkanu, zelo zanimivo, vendar so udeleženci preprosto predolgo izražali svoje mnenje," je ponazoril. "V Nici smo čas omejili na tri minute in uvedli opozorilni zvonček," je povedal in dodal, da je nemški kanclerki Angeli Merkel že svetoval, naj uvede kaj podobnega.

Nemška kanclerka, ki bo čez približno dva tedna prevzela krmilo unije, pa je po koncu vrha poudarila, da so bile dosedanje širitve "zgodba o uspehu". Občutek, ki je ostal po vrhu, ni občutek "širitvene utrujenosti", vendar brez reforme nadaljnje širjenje ne bo mogoče, je dejala kanclerka. Ob tem je dodala, da bo merilo "absorbcijske" sposobnosti v prihodnje igralo "pomembno vlogo".

Odprava nadzora na notranjih mejah od decembra 2007 do najpozneje marca 2008

Voditelji EU pa so že potrdili novo časovnico za širitev schengenskega območja z novimi članicami unije, tudi Slovenijo. Vrh z veseljem pričakuje odpravo nadzora na notranjih mejah od decembra 2007 do najpozneje marca 2008, a pri tem poudarja nujnost izpolnjevanja vseh pogojev za vstop v schengenski pravni red, izhaja iz osnutka sklepov vrha.

Novo časovnico za širitev schengenskega območja so 5. decembra v Bruslju potrdili notranji ministri povezave, ki so prižgali zeleno luč za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema, za tako imenovan projekt SIS I za vse. Ta naj bi skrajšal tudi do dveletno zamudo širitve schengenskega območja, napovedano zaradi zamika pri vzpostavljanju SIS II, na le nekaj mesecev.

V skladu z novo časovnico je ciljni datum odprave nadzora na kopenskih in morskih mejah do konca decembra 2007, na letališčih pa do konca marca 2008, saj je odprtje meja na letališčih povezano s spremembo voznih redov ob prehodu iz zimskega na poletni čas.

Vrh EU potrjuje sklepe Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, pri tem pa države poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izpolnitev vseh pogojev za vstop v schengen, je zapisano v osnutku sklepov za vrh.

Odločitev notranjih ministrov EU je že v četrtek v razpravi voditeljev držav in vlad članic EU pozdravil slovenski premier Janša.

"Uravnotežena" prihodnja širitvena politika unije

Širitveni proces naj bi se v prihodnje upočasnil, vendar EU ne zapira vrat državam, ki se potegujejo za članstvo, ter jim ne postavlja novih pogojev, je ob sklepu uvodnega dne zasedanja poudaril predsedujoči EU, finski premier Matti Vanhanen.

"Na obzorju vidim nov konsenz o širitvi in to je dobra novica za Evropsko unijo," je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. " Jasno smo povedali, da širitev ni niti diplomatski niti birokratski, temveč demokratični proces," je dejal in opozoril, da unija "potrebuje podporo javnega mnenja", ki pa mu mora pojasniti, " zakaj širitev in kakšne ugodnosti prinaša".

"Cilj je doseči nov konsenz," se je strinjal predsedujoči uniji, finski premier Matti Vanhanen, in poudaril, da unija "ne zapira nobenih vrat" in da naj ne bi "postavljala nobenih novih pogojev". Voditelji so potrdili podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana, saj si te države "zaslužijo prihodnost v EU", je dejal.

Janša: Obstaja veliko pomislekov glede nadaljnje širitve

Slovenski premier Janez Janša je pred začetkom vrha ob robu srečanja voditeljev iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) v dvorcu Meise pri Bruslju ocenil, da so sklepi, ki naj bi jih sprejel Evropski svet v zvezi z nadaljnjo širitvijo, uravnoteženi. Sklepov "ne jemljem kot zapiranje vrat", temveč kot "upoštevanje realnih dejstev v EU pa tudi v državah kandidatkah", saj upoštevajo tako trenutne potrebe držav, ki želijo postati članice EU, kot tudi notranje razmere v tistih članicah EU, kjer obstaja veliko pomislekov glede nadaljnje širitve, je dejal premier.

EU tako na eni strani pušča odprta vrata s poudarkom, da so odprta na široko. Po drugi strani pa opozarja na pomen javne podpore nadaljnji širitvi in absorpcijski sposobnosti EU, je dodal.

Predsednik komisije in predsedujoči uniji se na novinarski konferenci po koncu prvega dne zasedanja, ki se je zavleklo pozno v noč, nista mogla izogniti vprašanju o Turčiji in Cipru. "Nismo razpravljali o Turčiji," je dejal Barroso in ponovil, da so "sklepi, ki so jih v ponedeljek potrdili zunanji ministri, jasni". Odločitev o delni zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo zaradi njenega nespoštovanja protokola o širitvi carinske unije na deset novink, tudi Ciper, je "verodostojna in poštena", je ponovil.

Vrh EU neenoten glede ukinitve nacionalnih vetov

Med glavnimi temami razprav voditeljev EU je bilo tudi sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev ter v tem okviru migracije. Voditelji so ostali na različnih bregovih glede morebitnih sprememb v načinu odločanja na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja. "O tem ni bilo soglasja," je ob robu vrha poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Sedanji način odločanja, ki na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja zahteva soglasje vseh članic unije, naj bi bil med glavnimi ovirami za vodenje učinkovitejše politike EU pri upravljanju z nezakonitimi migracijami, Evropska komisija in finsko predsedstvo pa si prizadevata, da bi članice dosegle soglasje o prehodu na odločanje s kvalificirano večino.

Za ohranitev nacionalnega veta se je na zasedanju odločno zavzel britanski premier Tony Blair. Poleg Velike Britanije se za ohranitev odločanja s soglasjem sicer najbolj odločno zavzemajo Nemčija, Francija, Nizozemska in Irska.

V razpravi o priseljevanju sta se sicer izoblikovali "dve šoli", južna in severna, je pojasnil Rupel. Sredozemske države predlagajo, da bi se EU lotila tega problema pri koreninah, to pomeni, da bi vlagala v razvoj držav, od koder prihajajo priseljenci, ter da bi se zaščitila pred priseljenci z različnimi tehnološkimi in policijskimi represivnimi mehanizmi. Severne države pa so zagovarjale stališče, da z vzhoda prihaja dobrodošla delovna sila ter da so migracije potrebne, da države lahko vzdržujejo svoj razvoj, je dejal vodja diplomacije.

Vrh EU kritičen do konference o holokavstu

Voditelji Evropske unije so na vrhu povezave v Bruslju danes ostro obsodili konferenco o holokavstu, ki poteka v Iranu. "Evropska komisija obsoja vsakršen poskus popolnega ali delnega zanikanja zgodovinskega dejstva holokavsta in odločno zavračamo izhodišče konference, pa tudi njene cilje," so predsedniki držav in vlad članic EU zapisali v današnji izjavi ob sklepu vrha.

Evropska unija tudi obžaluje, da Iran v konfliktu z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) "ni resno vzel obsežnih predlogov", ki jih je unija dala junija. Ponudba EU obsega predlog za tesno sodelovanje pri uporabi jedrske energije v miroljubne namene, če se bo Iran odpovedal bogatenju urana.

Voditelji petindvajseterice so tudi izrazili obžalovanje zaradi negativnega vpliva Iranske politike na stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu. "Iran mora v regiji igrati odgovorno vlogo," so zatrdili. V izjavi so še zapisali, da so zaskrbljeni nad slabšanjem človekovih pravic in političnih svoboščin v državi.

Na dvodnevni mednarodni konferenci o holokavstu, ki so jo organizirale iranske oblasti in je potekala v Teheranu, so zgodovinarji v ponedeljek in torek ugotavljali, ali je do množičnega poboja Judov med drugo svetovno vojno dejansko prišlo in kakšni naj bi bili "skriti vidiki holokavsta med drugo svetovno vojno". Mednarodna skupnost je nad konferenco izrazila ogorčenje.

Potrdili deklaraciji o Libanonu in o bližnjevzhodnem mirovnem procesu

Zunanji ministri EU so sicer v četrtek na delovni večerji ob robu vrha EU v Bruslju potrdili deklaraciji o Libanonu in o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Ta je v škripcih, čeprav si vsi prizadevamo za ohranitev premirja, je po pogovorih dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Kot je poudaril, so ministri tudi menili, da bi bilo treba v mirovni proces močneje vključiti Sirijo.

Voditelji vlad in držav članic EU so sicer v Bruslju slovesno obeležili priključitev Bolgarije in Romunije, ki se bosta petindvajseterici pridružili 1. januarja 2007. Gre za "zgodovinski trenutek ", na katerega je lahko Evropa ponosna, je na slovesnosti pred začetkom vrha EU dejal predsednik komisije Barroso.