Tiskane izdaje
Po propadlem februarskem vrhu in izbruhu pandemije so bila pogajanja o proračunu v zastoju. Evropska komisija je nato konec maja v novem predlogu naredila nekaj kirurških posegov v strukturi proračuna in ga še povečala s 750 milijardami evrov za okrevanje. Danes na vrhu sploh ne bo pogajanj, temveč le izmenjava mnenj.
Rdeče linije
Pričakovano je, da bodo po vrhu povsem jasne rdeče linije držav članic, ki bodo predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu omogočile, da pripravi nov kompromisni predlog.
Države članice so razdeljene v nekaj taborov, ki niso povsem enaki kot pri siceršnjih proračunskih pogajanjih. Med članicami Višegrajske skupine, denimo, sta s predlaganim bolj ali manj zadovoljni le Poljska in Slovaška.
Francija in Nemčija, ki sta pripravili predlog za petsto milijard nepovratnih sredstev za okrevanje, imata na svoji strani Italijo in Španijo, ki bosta največji prejemnici iz tega programa.
Preberite še:
Evropa nove generacije
Evropa nove generacije
Tudi Slovenija je z novimi predlogi bolj zadovoljna, kot je bila februarja. Nerešeno je še vedno vprašanje bolj razvite kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki utegne ostati brez velikega dela denarja.
V pogajalskem procesu bodo morale biti zadovoljne štiri varčne članice (Avstrija, Danska, Nizozemska, Švedska), ki postavljajo številne zahteve. Ena od njih je ohranjanje velikih popustov na vplačila v proračun.
Pravna država in reforme
Nasploh je za plačnice, tudi Nemčijo, ključna vzpostavitev sistema za namensko rabo naložb za okrevanje, da denar ne bi poniknil. Jasne so že zahteve po pogojevanju z delovanjem pravne države in reformno politiko.
Smiselno bi bilo, da bi projekti za okrevanje zaživeli čim prej, saj najbolj prizadeti potrebuje naložbe. A zgolj po optimističnem scenariju bi politično rešitev dosegli že julija, preden se začnejo počitnice.
