Vrh cerkve tišči glavo v pesek

Žrtve pedofilije v Srbski pravoslavni cerkvi so se obrnile na britansko pravosodje, ker na sodiščih v Srbiji in BiH niso dosegli pravice.

Objavljeno
16. februar 2019 08.00
Posodobljeno
16. februar 2019 08.00
Srbska pravoslavna cerkev tožbe ne komentira, ker tega ni blagoslovil patriarh Irinej. FOTO: Reuters
Srbska pravoslavna cerkev (SPC) se bo znašla pred londonskim sodiščem. Skupina državljanov Srbije in BiH bo vložila tožbo proti SPC zaradi cerkvene pedofilije, katere žrtve so bili v tej verski instituciji. Na britansko pravosodje so se obrnili, ker na sodiščih v Srbiji in BiH niso dosegli pravice.


Zastaranje in "dokazi"


V Srbiji so dolgo molčali o pedofiliji v SPC. Žrtve so molčale zaradi sramu in bolečine, storilci pa zaradi strahu, da jih bo dosegla roka pravice. Žrtve so bili otroci, storilci pa visoke moralne avtoritete. Ko je bil zid molka končno porušen, so se začeli prvi sodni procesi, spremenilo pa se ni nič. Razvpiti primeri proti cerkvenim dostojanstvenikom, ki so leta polnili naslovnice srbskih časnikov, so zastarali ali pa so bili obtoženi oproščeni krivde zaradi pomanjkanja dokazov. To velja tudi za vladiko Pahomija Gačića, ki je bil oproščen obtožbe o spolni zlorabi štirih otrok.

Vrhovno sodišče Srbije je pozneje ugotovilo, da so bile v sodnih procesih resne procesne napake, vendar zakonska regulativa ne dopušča ponovnega sojenja. To je povzročilo le stigmatizacijo žrtev spolnih zlorab. Med tožniki SPC je duhovnik Bojan Jovanović, ki je bil v službi nekdanjega episkopa ­Vasilija Kačavende.

Po njegovem pričevanju ga je Kačavenda silil v zvodništvo, tarča pa so bili otroci iz siromašnih družin in ločenih staršev. Kot primer je navedel Milića Blažanovića, ki se je v samostanu razstrelil z bombo. Ker ga je Kačavenda spolno zlorabljal, ne verjame, da je naredil samomor. Tudi ta primer bo na londonskem sodišču. SPC tožita mladeničeva mati in babica, v cerkvi pa tožbe ne komentirajo, ker tega ni blagoslovil patriarh Irinej.


Skrb za premoženje


Poglavar SPC je pred leti izjavil, da so Kačavendo upokojili, ko so dobili dokaze o govoricah, ki so se širile o njem. Po oceni odvetnika žrtev Mladena Kesarja se SPC ni ogradila od duhovnikov, ki so obtoženi zaradi pedofilije. Verski analitik Draško Đenović je opozoril, da na cerkvenem sodišču ni bilo postopka proti Kačavendi, ki še naprej opravlja verske obrede.

Pokojni patriarh Pavle se s spolnimi zlorabami, kot je povedal Jovanović, ni hotel ukvarjati. Tako je, kot kaže, še danes. Po ocenah analitikov SPC pričakuje, da se bodo problemi rešili sami od sebe. Srbski mediji si ne razbijajo glave s cerkveno pedofilijo, temveč se sprašujejo, ali bo SPC ostala brez premoženja v Veliki Britaniji zaradi plačila ­odškodnin žrtvam.


Bog bo končni sodnik


Svet zadnja leta pretresajo pedofilski škandali katoliških klerikov. ZDA, Irska, Nemčija, Avstrija, Švica, Francija, Italija, Poljska, Nizozemska, Belgija, Filipini, Hongkong, Mehika, Argentina, Salvador, Čile in druge države so leglo cerkvene pedofilije. Katoliška cerkev je deset­letja prikrivala resnico o spolnih zlorabah otrok in mladoletnikov. Papež Frančišek se je lani v »Pismu božjemu ljudstvu« opravičil za spolne zločine klera na vseh ravneh, vseh celinah in vseh časih.

Po uradnih poročilih je v ameriški zvezni državi Pensilvanija 300 klerikov posililo 1000 otrok, v Avstraliji je bilo 4440 otrok žrtev spolnih zlorab 1880 klerikov. V Nemčiji je v zadnjih dveh letih zaradi razkritja pedofilije obrnilo hrbet katoliški cerkvi več kot 300.000 vernikov. Podatkov o obsežnosti pedofilije v SPC ni.

Ker SPC o tem problemu vztrajno molči in se s tem ni pripravljena so­očiti, izgublja zaupanje med ljudmi. Čeprav mnogi pravijo, da bodo vsi pred Bogom odgovarjali za svoja dejanja, si bo SPC zaradi izogibanja odgovornosti čedalje težje povrnila ugled. Kljub prevladujočemu prepričanju, da je to napad na SPC in srbsko državo, se tudi SPC ne bo mogla v nedogled izogibati sodelovanju s civilnimi oblastmi in vzpostavitvi sistema, ki bo identificiral in razkril klerike, ki niso vredni zaupanja za opravljanje duhovniškega poklica.