Tiskane izdaje
Bruselj – Voditelji držav in vlad članic EU so se drugi dan zasedanja v Bruslju uspeli dogovoriti za podvojitev plačilnobilančne pomoči državam brez evra na 50 milijard evrov, kar je predlagala Evropska komisija, k temu pa je izrecno pozval tudi luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker, so pojasnili diplomatski viri pri EU.
Zdaj je dogovor po navedbah diplomatskih virov po velikih prizadevanjih predvsem Barrosa in Junckerja dosežen, vendar pa naj v sklepih vrha EU ne bi bilo konkretne številke, temveč naj bi pisalo le, da je EU pripravljena v pomoč državam brez evra, ki to potrebujejo, na "podvojitev zgornje meje" plačilnobilančne podpore.
Na kriznem vrhu Unija išče enotnost (iz tiskanega Dela)
Že začetek kriznega vrha Unije je napovedal ostre razprave na bližnjem srečanju državnikov glavnih industrializiranih in največjih hitro rastočih gospodarstev (G20), ki bo 2. aprila v Londonu. Evropski politiki so odločno zavrnili pritisk ZDA pa tudi poziv Mednarodnega denarnega sklada (IMF), naj Unija poveča proračunske izdatke za spodbujanje gospodarske rasti. Članice skupnosti so za okrevanje v letih 2009 in 2010 doslej namenile okoli 400 milijard evrov, kar je 3,3 odstotka bruto proizvoda EU, predvideni ukrepi držav, ki še niso uveljavile načrtov obujanja konjunkture, pa utegnejo ta delež zvišati na približno štiri odstotke.
Predsedujoči državnik Mirek Topolanek nasprotuje tudi posebnemu načrtu pomoči vzhodnoevropskim članicam, ki čedalje pogosteje segajo v skupni sklad za pomoč državam v plačilnobilančnih težavah. Posebna sredstva za spodbujanje okrevanja enega dela celine bi »povzročila nepotrebno paniko na borzah«, je dejal gostitelj vrha, Evropo pa znova razdelila na dva bloka.
Namesto dodatnih spodbud bodo zastopniki Unije na londonskem vrhu G20 med razpravo o uresničevanju 47 točk programa, sprejetega na prvem srečanju v Washingtonu, zagovarjali nujnost reforme mednarodnega finančnega sistema in – predvsem – temeljitejši nadzor nad špekulativnimi in zasebnimi investicijskimi skladi in bonitetnimi agencijami. Te so menda precej krive za izbruh krize zaradi podcenjevanja nevarnosti tveganih bančnih poslov za gospodarstvo v svetu. To bo, trdi IMF, letos prvič po drugi svetovni vojni utonilo v globalno recesijo.
Prvi otipljivi rezultat bruseljskega vrha so državniki dosegli pozno sinoči, ko so naposled sprejeli predlog evropske komisije o pet milijard evrov vrednih investicijah v energetske in medmrežne povezave. Po kompromisnem dogovoru bodo iz evropskih proračunskih sredstev financirali projekte, ki jih članice lahko pričnejo graditi letos in v prihodnjem letu. Potrdili so tudi seznam projektov. Slovenija bo prejela 40 milijonov evrov za gradnjo plinovoda od avstrijske meje do Ljubljane ter 12 milijonov za projekt širokopasovnega interneta na manj razvitih območjih. Državnike je k soglasju bržkone spodbudil tudi predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki je opozoril, da mora finančni sveženj potrditi še strasbourška skupščina, ki pa se bo v sedanjem sklicu sestala le še trikrat, nazadnje maja. Predsednik komisije José Manuel Barroso je tudi predlagal, da naj bi sredstva v mehanizmu za pomoč članicam Unije s plačilnobilančnimi težavami povečali od sedanjih 25 na 50 milijard evrov.
Posledice krize najbolj čutijo zaposleni. Zaradi delovnih mest v Evropi pa se tokrat ne vznemirjajo samo sindikati, temveč tudi delodajalci. Na trojnem socialnem vrhu, ki je postal tradicionalna uvertura v pomladanska zasedanja evropskega sveta, je združenje delodajalcev sporočilo, da je v tretjem četrtletju lani izgubilo zaposlitev 672.000 delavcev v 27 članicah Unije, letos pa utegne kriza zahtevati še hujši davek, saj bi brez dela moglo ostati kar 4,5 milijona ljudi. Predsedujoča Češka je zato že napovedala, da bo 7. maja v Pragi sklicala posebni vrh o zaposlovanju in na njem bodo po besedah premiera Mirka Topolanka »analizirali, kako učinkoviti so ukrepi na evropski in državnih ravneh«.
Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela
