Tiskane izdaje
Tako naj bi se voditelji po počitnicah, predvidoma 30. avgusta, zbrali še enkrat, da bi odločili, kdo bosta prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik Unije in naslednik Hermana Van Rompuya na položaj predsednika evropskega sveta.
Za prvega diplomata EU so bili v igri evropska komisarka za mednarodno sodelovanje Kristalina Georgieva, italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, njen nizozemski kolega Frans Timmermans, evropski komisar za trgovino Karel De Gucht in vodja poljske diplomacije Radek Sikorski.
V bitki za predsednika evropskega sveta so bili danska premierka Helle Thorning-Schmidt, nekdanji predsednik italijanske vlade Enrico Leta in poljski premier Donald Tusk.
Predvsem italijanski premier Matteo Renzi si po velikem uspehu njegovih levosredinskih demokratov na evropskih volitvah prizadeva, da bi Rim dobil katerega od visokih položajev v Uniji. Na drugi strani vzhodnoevropske članice na čelu s Poljsko nasprotujejo temu, da bi položaj prvega diplomata EU dobila politik iz države, ki je v njihovih očeh preveč naklonjen Rusiji.
Tudi politične skupine imajo jasna pričakovanja. Evropski socialisti, denimo, pričakujejo, da bi obe funkciji pripadli njim, saj je desnosredinska EPP že dobila najmočnejšo funkcijo - predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da obstaja povezava med vodilnimi funkcijami v EU kot tudi z izborom komisarjev v članicah. Članice imajo po besedah Merklove različna pričakovanja, tudi politična pripadnost njihovih voditeljev je raznolika. To vse da bi morali upoštevati pri sprejetju celovitih kadrovskih odločitev.
Ključno pri odločanju o predsednika evropskega sveta po njenem mnenju ne bi smelo biti, iz katere politične skupine prihaja najboljši kandidat. Skratka: to, da je Juncker iz vrst EPP, še ne more samodejno pomeniti, da bo prihodnji predsednik evropskega sveta, ki ga sestavljajo voditelji vseh 28 članic, socialist.
Preložitev sprejetja odločitev na konec avgusta pomeni, da se bo z oblikovanjem komisarske ekipe predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja vsaj nekoliko zavleklo. Članice naj bi kandidate za komisarje predlagale do konca julija. Petletni mandat sedanje komisije se izteče konec oktobra, za september so predvidena zaslišanja kandidatov za komisarjev v evropskem parlamentu.
Slovenka premierka Alenka Bratušek je sicer po vrhu izrazila razočaranje, ker niso bile sprejetje odločitve, a opozorila je na pričakovanje tako Junckerja kot tudi Rompuya, da bi članice predlagale kandidate za komisarje do konca meseca. Predvsem predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je opozoril, da mora biti med kandidati za komisarje zadostno število žensk, saj poslanci sicer ne bodo potrdili nove komisije.
Juncker je Bratuškovi po njenih besedah povedal, da bo resorje v komisiji razdelili šele, ko bodo izbrana imena. Slovenska premierka pa je napovedala, da se bo s koalicijskimi partnerji v obstoječi vladi, ki mora odločiti o predlogu za slovenskega komisarja, pogovorila »kako in kaj«. Sama Bratuškova je v Bruslju vsaj med vrsticami namignila, da ima ambicijo postati evropska komisarka.
Bolj odločni kot v kadrovskih rešitvah so bili voditelji pri sprejemanju strožjih ukrepov proti Rusiji, ki v njihovih očeh ni izpolnila pričakovanja glede stabilizacije razmer v Ukrajini. Tako bo EU že do konca julija pripravili seznam oseb in posameznikov, tudi iz Rusije, ki bodo tarča sankcij (zamrznitev premoženja), ker materialno ali finančno podpirajo dejanja s katerimi se ogroža suverenost, ozemeljska celovitost in neodvisnost Ukrajine,
Poleg tega se Unija čedalje pri kaznovanju bolj bliža krogom in oligarhom blizu Kremlja. Tako naj bi v skladu s sinočnjimi sklepi razmislili o kaznovanju posameznikov in podjetij, ki aktivno odpirajo ruske odločevalce, odgovorne za aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine. Poleg tega so od Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo za razvoj zahtevali, naj zamrzneta financiranje novih projektov v Rusiji.
Razlog za zaostritev ukrepov je, da Moskva ni izpolnila pričakovanja EU glede prizadevanj za stabilizacijo razmer v Ukrajini: izpustitev talcev, nadzor pretoka čez mejo z Ukrajino in začetek delovanja kontaktne skupine.
