Vrh EU v pričakovanju razprave o ustavi in širitvi

Bruselj - V Bruslju se danes začenja dvodnevno vrhunsko zasedanje EU, ki naj bi bilo osredotočeno predvsem na širitveno politiko unije. Na sedež Sveta EU v Bruslju je že prispel predsedujoči uniji, finski premier Matti Vanhanen, med peto in šesto uro popoldne pa naj bi se zbralo vseh 25 voditeljev in zunanjih ministrov, tudi slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, ki sta se sicer pred zasedanjem udeležila tradicionalnega vrha Evropske ljudske stranke na gradu Meise blizu Bruslja.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo 1. januarja prihodnje leto prevzela krmilo Evropske unije, je pred vrhom opozorila, da bo unija napravila "zgodovinsko" napako, če dogovora o ustavi ne bo dosegla do prihodnjih volitev v Evropski parlament leta 2009 in do oblikovanja nove Evropske komisije.

Finsko predsedstvo: Širitev ni talka institucionalne reforme

Širitveni proces ni talec političnih reform v EU, je danes na brifingu ob začetku vrha EU v Bruslju poudarilo finsko predsedstvo. Vrh bo lahko brez posebne razprave potrdil "zelo dobre rezultate" ponedeljkovega zasedanja zunanjih ministrov, ki so se odločili za delno zamrznitev pristopnih pogajanj s Turčijo, in tako se bo mogoče osredotočiti na splošno širitveno strategijo. "To je dober čas in priložnost za poglobljeno razpravo o splošni širitveni strategiji," so poudarili finski predstavniki.

Finsko predsedstvo EU je vnovič poudarilo uravnoteženost nadaljnje širitvene politike - na eni strani se bo unija zavezala k izpolnjevanju obljub in potrdila evropsko perspektivo kandidatkam in potencialnim kandidatkam, na drugi pa poudarila, da je prav tako pomembno izpolnjevanje pogojev za članstvo in njene lastne kapacitete, predvsem zanesljiva finančna politika. Tri stara načela naj bi tako ostala temelj nadaljnje širitvene politike: utrjevanje, pogojevanje in komunikacija o širitvi z državljani.

Preprečiti “širitveno utrujenost”

Unija naj bi po napovedih upočasnila širitveni proces in njegovo nadaljevanje povezala z usodo ustavne pogodbe, ki je v slepi ulici vse od zavrnitve na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005. Nova ustavna pogodba je namreč potrebna za nadaljnje širjenje unije, saj veljavna Pogodba iz Nice opredeljuje le delovanje unije z največ 27 članicami.

Glavna naloga unije je tako preprečiti "širitveno utrujenost" in evropske državljane prepričati, da širitev ne bo ogrozila njihove blaginje. Voditelji se bodo zato po napovedih osredotočili na opredelitev integracijske sposobnosti, ki pa naj ne bi bila usmerjena v kandidatke za članstvo, temveč v zagotavljanje ustreznega institucionalnega in finančnega okvira unije, hkrati pa naj bi poostrili pogoje za članstvo za Turčijo in države Zahodnega Balkana.

Evropska komisija za tesno sodelovanje članic EU

Evropska komisija upa, da bodo članice EU tesno sodelovale med seboj, ko se bodo morale soočiti s kriminalom in terorizmom. Komisija pričakuje, da se bodo nacionalne vlade ob tej temi odrekle uporabi veta. Zamisel se sklada z evropsko ustavo, proti kateri sta se na referendumu sicer izrekli proti dve članici EU: Francija in Danska.
Velika Britanija, Nemčija in Nizozemska lahko nasprotujejo evropskemu predlogu za boj proti terorizmu.

Migracije tudi pomembna tema vrha EU

Pomembna tema bodo tudi migracije, ob robu vrha pa se obetajo pogovori o sedežu nadzornega organa Galileo.
Na tokratnem vrhu naj bi voditelji državam v širitveni čakalnici jasno sporočili, naj integracijske sposobnosti ne razumejo kot novega pogoja na poti v unijo. Hkrati pa naj bi zaostrili ton poziva k spoštovanju pogojev za članstvo.

Janša: Odločitve vrha o nadaljnji širitvi EU bodo uravnotežene

Najpomembnejši dosežek zasedanja voditeljev Evropske unije, ki se je danes začelo v Bruslju, bodo zagotovo načelne opredelitve EU glede nadaljnje širitve unije ter odločitve na področju migracij. Sklepi, ki naj bi jih sprejel Evropski svet v zvezi z nadaljnjo širitvijo, so uravnoteženi, je danes po srečanju evropskih voditeljev iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), ki so se pred vrhom EU tradicionalno sešli na gradu Meise pri Bruslju, dejal slovenski premier Janez Janša.

Sklepov, ki naj bi jih sprejel Evropski svet, "ne jemljem kot zapiranje vrat". "Jemljem jih kot upoštevanje realnih dejstev v EU, pa tudi v državah kandidatkah," saj upoštevajo tako trenutne potrebe držav, ki želijo postati članice EU, kot tudi notranje razmere v tistih članicah EU, kjer obstaja veliko pomislekov glede nadaljnje širitve, je dejal premier v zvezi z napovedmi, da naj bi EU upočasnila širitveni proces in njegovo nadaljevanje povezala z usodo evropske ustavne pogodbe.

EU tako na eni strani pušča odprta vrata s poudarkom, da so odprta na široko. Po drugi strani pa opozarja na pomen javne podpore nadaljnji širitvi in absorpcijski sposobnosti EU, je dodal Janša.

Med najpomembnejšimi odločitvami, ki naj bi jih sprejeli voditelji držav članic EU, so sklepi, povezani z migracijami, še posebej zaveza Evropskega sveta, da se izdela in uveljavi skupna migracijska politika do leta 2010, je po srečanju voditeljev EPP še poudaril premier Janša.