Vrh ob zori je pomiril svetovne finančne trge

V Bruslju so bili sprejeti»elementi globalnega, ambicioznega in kredibilnega odgovora na krizo, ki pretresa evro«.

Objavljeno
27. oktober 2011 20.30
Posodobljeno
27. oktober 2011 20.54
Božo Mašanovič, zunanja politika
Božo Mašanovič, zunanja politika

Okoli palače Justus Lipsius v Bruslju se je že danilo, ko je predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy po skoraj desetih urah razprav najvišjih državnikov sporočil, da je soglasje o protikriznem programu naposled doseženo.

Članice valutnega kluba so »upravičile pričakovanja«, saj so »v korist evra naredile, kar je treba«, čeprav »še pred nekaj dnevi ni bilo videti tako«, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko je francoski predsednik Nicolas Sarkozy ocenil, da so bili sprejeti »elementi globalnega, ambicioznega in kredibilnega odgovora na krizo, ki pretresa evro.«

Polovični odpis 
dolga za Grčijo

Rezultati vrha so, vsaj na prvi pogled, dejansko impresivni. V razbremenjevanje Grčije se bo – bolj kot kdaj doslej – vključil tudi zasebni sektor, ki je po dolgih pogajanjih privolil v 50-odstotni odpis dolga, kar znaša 100 milijard evrov, članice evrske skupine pa bodo te ukrepe podprle s 30 milijardami evrov. Poleg tega bosta Unija in mednarodni denarni sklad (IMF) še pred koncem leta sprejela nov večletni program v vrednosti do 100 milijard evrov. Cilj razbremenjevanja je znižanje stopnje zadolženosti Grčije, ki naj bi do leta 2020 padla s sedanjih 165 na »znosnih« 120 odstotkov bruto proizvoda.

Tudi glavni »požarni zid« evrske skupine – evropski instrument za finančno stabilizacijo (EFSF) – bo močno okrepljen, kajti dogovor o delnem zavarovanju obveznic članic v težavah naj bi omogočil povečanje sredstev kriznega sklada za štiri ali celo petkrat, in to brez dodatnih jamstev. EFSF lahko načeloma mobilizira do 440 milijard evrov, vendar je že priskočil na pomoč Irski in Portugalski, sodeloval pa bo tudi v naslednjem svežnju za Grčijo, tako da ima na razpolago le še 250 do 275 milijard evrov, kar pa v luči bruseljskega dogovora pomeni, da bo po novem zmožen mobilizirati okoli tisoč milijard evrov. Poleg tega bo ustanovljen še poseben sklad, ali celo več, ki jih bodo s prostovoljnimi prispevki napajali javne in zasebne institucije in investitorji, tudi iz držav zunaj Unije, vključno s hitro rastočimi gospodarstvi.

Dokapitalizacija bank

Poseben sveženj ukrepov je namenjen okrepitvi zaupanja v evropski bančni sektor. Na priporočilo evropske bančne agencije (EBA) bodo banke morale do konca junija 2012 zvišati delež najkakovostnejšega kapitala na devet odstotkov, skupna vrednost dokapitalizacij pa je trenutno ocenjena na 106,5 milijard evrov. Največ – kar 30 milijard – bodo potrebovale grške banke, sledijo španske (26,2) in italijanske banke (14,8), na seznamu 19 članic Unije pa je tudi Slovenija (297 milijonov).

»Trgi si lahko privoščijo premike s hitrostjo klika računalniške miške, medtem ko politični procesi, tudi najhitrejši, tega ne zmorejo«, je Herman Van Rompuy poskušal vnaprej obračunati z očitki, da Unija pogosto ukrepa premalo in prepočasi. Odslej naj bi bilo drugače, saj bo nadzor okrepljen, širša pooblastila pa je dobil komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, ki že nadzoruje javnofinančne politike članic, po novem pa bo povišan v podpredsednika komisije, je sporočil predsednik kolegijskega organa José Manuel Barroso. Med ukrepi za poostritev proračunske discipline je tudi »zlato načelo«, po katerem bodo vse članice Unije do konca leta 2012 v domače zakonodaje vnesle zavezo o uravnoteženju javnih financ, kar je nekaj držav že storilo. Po zatrdilu prvega med evropskimi politiki, dogovori vrha celo presegajo pravila gospodarskega upravljanja, ki so jih v Uniji sprejeli pred komaj štirimi meseci.

Dogovor evropskih državnikov je sprožil olajšanje po svetu, Nicolas Sarkozy pa je v vlogi gostitelja bližnjega srečanja dvajseterice (G20) v Cannesu o rezultatih vrha osebno obvestil kitajskega predsednika Hu Jintaa. Skoraj evforično so reagirale tudi borze, od azijskih do evropskih. V Parizu je borzni indeks CAC-40 pridobil dobrih šest odstotkov, le točko nižjo vrednost so dosegli v Milanu, nekaj manjše skoke pa so zaznali tudi na drugih trgih.

V Strasbourgu 
manj evforično

Manj evforično pa je bilo v Strasbourgu, kamor sta se Van Rompuy in Barroso odpravila le nekaj ur pozneje. »Če bi bili ti ukrepi sprejeti pred letom dni, ne bi bili tam, kjer smo danes«, je v evropskem parlamentu dejal šef skupine socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz, ki je državnikom oponesel, da so »znova namenili na stotine milijard evrov za stabilizacijo bank, dopuščajo pa zgolj skromno povečanje globalizacijskega sklada«, iz katerega članice črpajo pomoč za množično odpuščene delavce.

Tudi prvi mož liberalcev in demokratov (ALDE) Guy Verhofstadt je prepričan, da so protislovni ukrepi in omahovanje evropskih državnikov še podaljšali in poslabšali krizo. »Novi požarni zid reševalnega sklada mora imeti dejansko ognjeno moč«, zato nekdanji belgijski premier dvomi, da bi tisoč milijard evrov zadostovalo za dolgoročno obrambo. V prihodnjih tednih in mesecih je po Verhofstadtovem prepričanju treba postaviti temelje pravi ekonomski in fiskalni uniji na območju evra z gospodarsko vlado.

Med dosežke vrha gotovo sodi poziv državnikov k uravnoteženju proračuna, je menil govorec evropskih konservativcev (ECR) Jan Zahradil. Zanima pa ga, kaj bodo rekli tisti politiki, ki so dolga leta »podkupovali volivce s čezmerno porabo javnega denarja«. Glavno pomanjkljivost vidi v »ogromnih vsotah javnih in zasebnih sredstev, ki se bodo stekale v odkupovanje dolgov«. To v očeh češkega poslanca pomeni »šele začetek množičnega fiskalnega transferja, kakršnega v evropski zgodovini doslej še ni bilo, zato bo pomenil ogromno breme za evropsko gospodarstvo, posledica pa bo padec rasti in izguba mednarodne konkurenčnosti«. Celo v evropski ljudski stranki (EPP), torej politični družini Van Rompuya in Barrosa, so skeptični. »Kratkoročno bodo sklepi vrha resda razblinili dvome in zaskrbljenost državljanov, vendar ne pomenijo konca, temveč šele začetek izhoda iz krize«, je bilanco ocenil predsednik kluba Joseph Daul.

reba bo »sprejeti nov model gospodarskega upravljanja, brez katerega evro ne bo mogel trajno delovati«, to pa zahteva »dejansko proračunsko, fiskalno in socialno integracijo evrskih držav«. EPP si želi, da »prihodnost 500 milijonov Evropejcev ne bo odvisna od kitajskih ali brazilskih investicij, temveč od njihovega lastnega dela in znanja«.