Vrh Srbije proti Ahtisaarijevemu predlogu o Kosovu

Srbska vlada je v besedilu resolucije skupščini predlagala, naj zavrne vse dele Ahtisaarijeva predloga, ki kršijo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Srbije kot mednarodno priznane države.

Objavljeno
14. februar 2007 17.27
Maarti Ahtisaari
Dunaj/Beograd/Priština - Srbski predsednik Boris Tadić je danes ob začetku skupščinske razprave o vladnem predlogu resolucije o Kosovu izpostavil, da bi bilo sprejetje predloga posebnega odposlanca ZN Marttija Ahrtisaarija o prihodnjem statusu te formalno še vedno srbske pokrajine "protiustavno". Odhajajoči premier Vojislav Koštunica pa je zatrdil, da je Ahtisaari 2. februarja v Beograd prinesel predlog o odvzetju 15 odstotkov ozemlja Srbije.

V veliki dvorani nekdanjega jugoslovanskega parlamenta je bil s potrditvijo 250 poslanskih mandatov danes okrog poldneva konstituiran nov sklic srbske skupščine, ki mu je v popoldanskem delu seje Koštunica razgrnil vladni predlog resolucije o Kosovu in predlagal njegovo sprejetje, da ne bi postali "soudeleženci v umiku prava pred silo".

Vlada v besedilu resolucije skupščini predlaga, naj zavrne vse dele Ahtisaarijeva predloga, ki kršijo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Srbije kot mednarodno priznane države. Predlog resolucije izpostavlja, da je Ahtisaari neupravičeno in v nasprotju z mednarodnim pravom v svojem načrtu za prihodnji status Kosova slednjemu dal atribute suverene države, s čimer je na protipravni način položil temelje za oblikovanje nove neodvisne države na ozemlju Srbije.

Kot je uvodoma povedal srbski predsednik Tadić, je bistvo Ahtisaarijevega predloga "nedvoumno, z njim se odpira pot k neodvisnosti Kosova, s čimer je kršena suverenost in ozemeljskega nedotakljivost Srbije". Tadić vseeno meni, da bi se Beograd moral udeležiti nadaljevanja pogajanj s Prištino, ki ga je Ahtisaari sklical za 21. februar na Dunaju, in na srečanju pojasniti tako svoje nedvoumno stališče o predlogu kot tudi svojo bolj pravično in realistično rešitev kosovskega vprašanja.

Koštunica, ki je poslancem pojasnil bistvo vladnega predloga resolucije, je posebej poudaril, da "za Kosovo ne more biti nobenega nadomestila" in da "za Srbijo velja le argument prava, ki v srbščini in vsakem drugem jeziku pomeni, da je Kosovo sestavni in neodtujljivi del srbskega ozemlja". To tudi pomeni, da Kosovo ne more biti neodvisno, tudi, če bi bilo Srbiji odvzeto s silo in s pravnim nasiljem, je še povedal Koštunica.

Pričakovati je, da bo resolucija dobila večinsko podporo novega skupščinskega sklica, zlasti, ker so predlog njenega besedila že na torkovih posvetovanjih podprle vse njegove stranke.

Pogajanja naj bi končali do 10. marca

Pogovori o prihodnjem statusu Kosova se bodo končali do 10. marca s sestankom najvišjih političnih predstavnikov Beograda in Prištine na Dunaju, so v torek sporočili iz urada posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija.

Pogovori se bodo, kot napovedano, začeli 21. februarja, potekali pa naj bi trije krogi. Prvi krog bo potekal od 21. do 23. februarja, drugi od 27. februarja do 2. marca, zadnji pa 10. marca. Nato pa naj bi načrt predstavili Varnostnemu svetu ZN, so še sporočili iz Ahtisaarijevega urada na Dunaju.

Prva dva kroga pogajanj naj bi bila namenjena reševanju tehničnih vprašanj in bodo potekala na ravni pogajalskih skupin. Zadnji krog 10. marca pa naj bi potekal na najvišji ravni. Zatem naj bi Ahtisaari zaključil svoje delo in poslal svoj dokončni predlog v obravnavo Varnostnemu svetu ZN.

Odstopil vodja mednarodne policije na Kosovu

Vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Joachim Rücker je danes od načelnika mednarodne policije na Kosovu Stephena Curtisa zahteval, naj odstopi zaradi smrti dveh protestnikov med sobotnimi nemiri na Kosovu, kar je ta tudi storil. Prištinsko okrožno sodišče pa je za 30 dni podaljšalo pripor voditelju gibanja kosovskih Albancev Samoodločba Albinu Kurtiju , ki je bil med organizatorji shodi.

Zaradi sobotnih protestov, v katerih sta umrla dva protestnika, 80 pa jih je bilo ranjenih, je v ponedeljek že odstopil kosovski minister za notranje zadeve Fatmir Rexhepi. Povod za sobotni protestni shod, ki ga je priredilo Kurtijevo gibanje Samoodločba (Vetvendosje) in se ga je udeležilo približno 3000 kosovskih Albancev, naj bi bil predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija za prihodnji status formalno še vedno srbske pokrajine. Gibanje najbolj moti to, ker predlog ne omenja izrecno neodvisnosti Kosova.

Shod se je sprevrgel v nerede, med katerimi sta življenje izgubila dva njegova udeleženca, približno 80 pa je bilo ranjenih. Kot so poročale tuje agencije, so protestniki prebili barikade in se začeli približevati policijskemu kordonu na osrednjem prištinskem trgu, zaradi česar je policija uporabila solzivec in - kot je pokazala poznejša preiskava - tudi gumijaste naboje.

Policija je med protestom priprla 14 oseb, vključno s Kurtijem, dva dni pozneje pa so lokalne oblasti štiri obsodile na 40, enega pa na 15 dni zapora. Kot so poročali beograjski mediji, je prištinsko okrožno sodišče odločilo, da bo Kurti v priporu še 30 dni, vendar za zdaj ni znano, česa ga obdolžujejo.

Vodja UNMIK Rücker je še v torek upravičeval uporabo gumijastih nabojev proti protestnikom, zaradi katerih sta življenje izgubila dva udeleženca sobotnega shoda. Izpostavil je, da ne gre pozabiti, da je do tragičnega izida shoda prišlo zaradi namere njegovih prirediteljev, da izzovejo nasilje.

Na vprašanje novinarjev, kaj meni o morebitnem odstopu vodja policije UNMIK zaradi dveh žrtev neredov pa je Rücker odgovoril, da Curtis "uživa njegovo zaupanje". Gumijasti naboji so bili uporabljeni zaradi načrtovane uporabe nasilja in zato ker je treba verjeti poklicni oceni policije, je še povedal Rücker.