Tiskane izdaje
Berlin – Čeprav se bodo reševalci evra v prihodnjih tednih in mesecih morali še ukvarjati s številnimi nedorečenimi podrobnostmi z bruseljskega vrha, nemška vlada ne skriva zadovoljstva z doseženim. Nemčiji je v tehnično zahtevnih in politično kočljivih pogajanjih uspelo uveljaviti ključna stališča. Rešitve so konkretne, postavljeni so časovni roki.
Drugače kakor Francija (z veliko bolj izpostavljenimi bankami) je Nemčija v zadnjih tednih odločno zagovarjala velik odpis dolgov. Banke so v sklepni fazi vrha le klonile pod političnim pritiskom in »prostovoljno« privolile v petdesetodstotni odpis grških dolgov. Njihova vrednost – skupaj imajo banke, zavarovalnice in skladi za okoli 200 milijard grških obveznic – bo prepolovljena. Kakšno konkretno obliko bo imel odpis, je še nejasno. Atene bodo morale lastnikom najprej predstaviti svojo ponudbo.
Za davkoplačevalce držav območja evra je manj ugodna rešitev, s katero so na vrhu prepričali banke. Tako bo trideset milijard iz kriznega sklada EFSF namenjenih zavarovanju preostalih sto milijard obveznic. Poleg tega so se banke v poldrugem letu po izbruhu grške krize znebile precejšnjega dela grških obveznic (in papirjev iz drugih ranljivih držav). Največja nemška banka Deutsche Bank jih ima le še za manj kot milijardo. Po drugi strani se z orjaškimi rešilnimi svežnji in odkupovanjem obveznic v režiji ECB med grškimi upniki povečuje delež držav.
Za spreminjanje
lizbonske pogodbe
Berlinu se je na vrhu uspelo prebiti s konservativno razlago vloge centralne banke. V sklepih z vrha je zapisana le vloga ECB pri ukrepih za zagotavljanje stabilnosti cen v območju evra. Predlogom, po katerih bi na vrhu spodbudili varuhe evra k nadaljevanju nakupov obveznic, se je nemška vlada odločno uprla. Že na začetku enotedenskega pogajalskega maratona je nemškim pogajalcem uspelo spraviti z mize zahteve Pariza, po katerih bi se krizni sklad EFSF lahko financiral pri ECB. Največja uganka je še vedno napihovanje EFSF. Z množenjem okoli 250 milijard preostalega kapitala, ki še ni bil namenjen Portugalski, Irski in Grčiji, bi sklad lahko razpolagal z bilijonom (za reševanje katere od večjih držav). Med prvimi nalogami bo ugotavljanje, ali je med državnimi in zasebnimi naložbeniki sploh dovolj zanimanja za kupovanje obveznic, ki bi bile, denimo, dvajsetodstotno zavarovane s kapitalom EFSF. Glavni ekonomist Commerzbank Jörg Krämer je za Handelsblatt izjavil, da vrh ni preobrat v dolžniški krizi in da naložbeniki ne bodo navdušeno kupovali obveznic z delnim kaskom EFSF.
Ko visoki nemški predstavniki govorijo o dosežkih vrha, poudarjajo načelno pripravljenost držav za spreminjanje lizbonske pogodbe. Z njo bi skupina z evrom (glede na preostanek EU) dobila še bolj trdne temelje. V središču pozornosti naj bi bilo gospodarsko zbliževanje članic denarne unije, večji manevrski prostor za zagotavljanje javnofinančne discipline, postavljanje skupnih struktur. To, kar še pred nekaj tedni ni bilo samoumevno, je odslej trdno zasidrano, na dnevnem redu evropske politike. Že spomladi naj bi bil na mizi prvi časovni načrt.
