Tiskane izdaje
Država se je po odhodu Iva Sanaderja z vrha korupcijske piramide precej kruto soočila z napredujočo boleznijo. Svoje je v prvi vrsti dodala kriza, ki je tako omajala državne finance, da denarja za sorodnike, prijatelje in strankarske kolege kratko malo ni bilo več, kaj šele za velike projekte, ki so jih dobivala izbrana podjetja. Na dnevnem redu se je zdaj znašlo še precej negativno poročilo evropske komisije in dejstvo, da se v razpletanje korupcijskih klobčičev vključuje tudi evropski protikorupcijski urad. Pod drobnogled bo vzel državno nameščanje poslov, ki jih sofinancira Unija. O drugih korupcijskih aferah, ki vsak dan pretresajo javnost, v njih pa so praviloma vpletena državna in javna podjetja, ne kaže niti zgubljati besed.
Učinki so kljub vsemu dobri, vsaj za javnost. Ta je do danes vendarle že morala spoznati, da je HDZ v svojih zadnjih dveh mandatih po smrti državnega poglavarja, ko se je poskušala predstaviti kot nova, evropska in poštena stranka, v resnici nadaljevala nenavadno idejo Franja Tuđmana. Tisto, da bi 200 hrvaških družin moralo obvladovati hrvaško gospodarstvo. Te ideje zdajšnja HDZ ni le podedovala, ampak jo je tudi izpopolnila. Ko se je pokazalo, da Tuđmanove družine niso kos tej »zgodovinski« nalogi, jih je stranka nadomestila s prijateljskimi podjetji, ki so v zadnjih letih dobivala vse pomembnejše milijardne posle, ki so izčrpavali državo, praviloma od državno-javnih podjetij, ki so jih vodili »naši« ljudje.
Vse te afere, s katerimi se tudi nova stara vlada HDZ pod taktirko Jadranke Kosor bojuje bolj ali manj le navidezno, so Hrvaško dodobra osramotile. O njih veleposlaništva obveščajo svoje vlade, informacije pa brez težav podkrepijo s podatki podjetij iz Unije, ki redno zgubljajo na javnih razpisih, ki so prirejeni zgolj in samo za določena domača podjetja. Večina teh ugotovitev je tudi prelita v najnovejše poročilo Unije, ki ga na Hrvaškem doživljajo kot najboljšega doslej, v resnici pa je v njem skrito pomembno opozorilo, da vsaj pri korupciji ne bo popuščanja. Če je bilo sprejetje nič manj koruptivnih Bolgarije in Romunije odvisno od povsem drugih (strateških) interesov, se to z Zagrebom zagotovo ne bo zgodilo.
Hrvaška je brez blokade zdaj sama, na čistini, kjer bodo šteli le rezultati. Za Kosorjevo kratko malo ne bo dovolj, da bo vodila boj s korupcijo, ampak bo morala, če bo hotela državo v Unijo včlaniti leta 2012, neizprosno s skalpelom nad rakavo tkivo. Težava je, ker ima to znan in zanjo neprijeten »medicinski« naziv, ki se imenuje HDZ & prijatelji. Vladajoči sicer tudi tokrat obljubljajo boj proti korupciji vse do vrhov, a kaj, ko so državljani takšne pravljice že doživeli. Srečen konec so resda imele, a le za tiste, ki so jih zasačili s prsti v smetani.
Iz tiskane izdaje četrtkovega Dela.
